ZRTVS-1 člen 3, 4, 8, 8/1. ZPP člen 165, 165/3, 350, 350/2, 355.
razlika v plači - dejansko opravljanje drugega dela - novinar - manjšinska narodna skupnost - TV oddaja - urednikovanje televizijske oddaje - obveznosti RTV organizacije
Tožnik ima s toženko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas na delovnem mestu novinar urednik voditelj v Uredništvu A. v Regionalnem RTV centru B. Zahteva, da mu toženka omogoči delo na tem delovnem mestu ter mu za obdobje, ko je opravljal delo na zahtevnejšem delovnem mestu voditelj osrednjih oddaj izplača razliko v plači. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek. Presodilo je, da oddaji C. in D., ki potekata v italijanskem jeziku (eden izmed uradnih jezikov Republike Slovenije le na območju obalnih občin), nista osrednji informativni oddaji, saj nista namenjeni celotnemu območju Slovenije in niti ne vsem prebivalcem Slovenije.
Pri presoji, ali sta C. in D. osrednji informativni oddaji, ni pomembno, ali sta oddaji namenjeni celotnemu območju Slovenije in vsem prebivalcem Slovenije. Narodnostni program mora preko prizemeljskega omrežja prekrivati 90 odstotkov ozemlja, kjer živijo pripadniki italijanske narodne skupnosti. S tega vidika je oddaja C. primerljiva oddaji E. ob ... uri na ... programu TV F., saj gre za dnevnoinformativno oddajo, ki obravnava zunanjo in notranjo politiko, lokalne novice, gospodarstvo, kroniko, kulturo ipd.
Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti (1993) člen 31. ZJU člen 156, 156/2, 158, 158/4. ZDR-1 člen 6. ZPP člen 100, 100/1, 154, 154/1, 163, 163/4, 165, 165/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 353, 360, 360/1.
premestitev javnega uslužbenca - kriteriji - razlika v plači - nižja plača
Po drugem odstavku 156. člena ZJU je javni uslužbenec zaradi poslovnega razloga oziroma reorganizacije (spremembe akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest) lahko premeščen na delovno mesto, ki ne ustreza njegovemu nazivu. Če uradnika v organu ni mogoče premestiti na delovno mesto, ki se opravlja v istem nazivu, ima pod istimi pogoji pravico do premestitve na delovno mesto, ki se opravlja v nazivu istega kariernega razreda ali prvega nižjega kariernega razreda (četrti odstavek 158. člena ZJU). Toženka je zaradi ukinitve petih izpostav in posledično delovnega mesta pokojnega A. A. preverila možnost njegove premestitve v skladu s 158. členom ZJU. Ugotovila je, da zanj obstaja možnost premestitve na drugo delovno mesto, ki se opravlja v nazivu prvega nižjega kariernega razreda in za katerega je izpolnjeval vse pogoje.
ZJU ne določa nobenih kriterijev za premestitve javnih uslužbencev. Toženka v primeru premestitve javnih uslužbencev ni dolžna uporabiti kriterijev, saj določba 31. člena KPND uporabo kriterijev za ugotavljanje presežnih delavcev izrecno predvideva le v primeru odpovedi večjemu številu delavcev. Kljub temu se je toženka odločila za smiselno uporabo kriterijev za določitev presežnih delavcev iz 31. člena KPND, pri čemer je upoštevala tudi področje dela. Takšna uporaba kriterijev v primeru izbire uradnikov, ki jih bo delodajalec premestil na delovna mesta, ni nezakonita niti protislovna, kot navaja pritožba. Kriterij delovne uspešnosti (ocena delovne uspešnosti za leto 2019) je bil zgolj eden (in ne edini, kot to neresnično navaja pritožba) od kriterijev, ki jih je toženka upoštevala pri premeščanju oziroma razporejanju zaposlenih (bivših vodij izpostav) na novoustanovljena delovna mesta vodij sektorjev (ki se edina opravljajo v nazivu podsekretar) in s čimer je dokazovala, da je bilo razporejanje na nova delovna mesta, ki je bilo sicer v njeni prosti presoji, objektivizirano in torej ni bilo šikanozno.
Pritožbeno sodišče je preizkusilo pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje pri odločitvi o potrebnosti posameznih pripravljalnih vlog ni skrbno presodilo tudi njihove koristnosti z vpogledom v posamezno vlogo in njeno vsebino ter na podlagi tega za vsako posebej ugotovilo, ali je bila za pravdo potrebna. Ugotovilo je, da je sodišče prve stopnje skladno z določbo 155. člena ZPP pravilno priznalo kot potrebne stroške prvi toženki nagrado za četrto pripravljalno vlogo, drugi toženki nagrado za drugo pripravljalno vlogo in prvemu stranskemu intervenientu za četrto pripravljalno vlogo ter drugemu stranskemu intervenientu stroške edine pripravljalne vloge. Te vloge so bile potrebne, saj toženki in stranski intervenient odgovarjajo na navedbe tožnice in se dejansko tičejo razmerja med tožnico in toženkama ter stranskima intervenientoma na njuni strani.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00081219
ZPP člen 155, 155/1, 165, 165/1, 214, 214/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 353. ZObr člen 97e.
stalna pripravljenost - delovni čas - plačilo razlike v plači - vojak - straža - varovanje državne meje - vojaško strokovno usposabljanje - neuporaba direktive EU - Direktiva 2003/88/ES - vojaška operacija - sodba SEU
Tožnik je v vtoževanem obdobju kot vojak - mesar opravljal naloge straže, varovanja državne meje in vaje oziroma usposabljanja na terenu, toženka pa mu je v zvezi s temi nalogami odredila stalno pripravljenost. Čas pripravljenosti se mu skladno s 97.e členom Zakona o obrambi ni všteval v število ur tedenske oziroma mesečne delovne obveznosti, zato je za ta čas prejel le 50 % dodatek za pripravljenost. Tožnik je zatrjeval, da bi se čas pripravljenosti, ko se je moral nahajati na določenem kraju in biti na razpolago delodajalcu na podlagi neposredne uporabe Direktive 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. 11. 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (Direktiva), moral šteti kot delovni čas, zato je upravičen do polnega plačila, toženka pa je uveljavljala, da so podane izjeme od uporabe Direktive, kot jih je opredelilo Sodišče EU v sodbi C-742/19. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je bilo dokazno breme na toženki in ne na tožniku.
Sodišče prve stopnje je tožniku za čas, ko mu je bila odrejena pripravljenost v zvezi s stražo in varovanjem državne meje, priznalo plačilo razlike v plači med prejetim dodatkom za pripravljenost in polno urno postavko, za pripravljenost v času terenskih vaj in usposabljanj pa je ugotovilo, da so podane izjeme od uporabe Direktive, zato je zahtevek v tem delu zavrnilo. Svojo odločitev je ustrezno obrazložilo, utemeljeno pa se je sklicevalo tudi na pravno argumentacijo iz zadeve VIII Ips 196/2018, kjer se je prav tako obravnavalo plačilo stalne pripravljenosti vojaške osebe.
lastnost zavarovanca iz naslova družbeništva in poslovodenja zasebne družbe - izbris družbe iz registra - sklep skupščine - dokazni predlog - zavrnitev dokaza
Tožnica je imela v Republiki Sloveniji status zavarovanca od dneva vpisa do izbrisa iz poslovnega registra, ne glede na pritožbeno zatrjevanje, da družba od 30. 4. 2022 dalje ni poslovala, ker je bil sprejet sklep skupščine o prenehanju družbe po skrajšanem postopku. Bistveno je, da je prišlo do izbrisa družbe iz sodnega registra šele na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Srg 2023/... z dne 2. 3. 2023 po predhodno izdanem sklepu Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Srg 2023/... z dne 18. 1. 2023, s katerim je bilo ugotovljeno, da so izpolnjeni pogoji za izbris družbe iz sodnega registra na podlagi prenehanja po skrajšanem postopku. Slednje dejstvo ne more izpodbiti niti potrdilo notarja z dne 14. 5. 2024, da je bila vloga pomotoma vložena šele 6. 12. 2022. Kot pravilno ugotavlja sodišče, bi bilo slednje lahko le predmet morebitnih odškodninskih postopkov zoper notarja in ne more vplivati na pravilnost izpodbijane odločitve toženca. Ravno zaradi tega tudi zaslišanje oziroma soočenje z notarjem ne bi pripomoglo k za tožnico ugodnejši rešitvi. Sodišče ni dolžno slediti vsem dokaznim pobudam stranke, je pa dolžno morebitno zavrnitev dokaznega predloga ustrezno obrazložiti. Slednje je razvidno iz 4. točke obrazložitve, zaradi česar ne gre za zatrjevano kršitev nedopustne zavrnitve dokaznega predloga. Pravne posledice, ki jih je tožnica zasledovala, je realiziral šele pravnomočni sklep o prenehanju družbe, ki ima oblikovalni (konstitutivni) učinek. Z vložitvijo predloga, na katerega se sklicuje tožnica se skladno z 9. členom ZSReg šele začne.
izločitev dokazov - nezakoniti dokazi - odredba za hišno preiskavo - obrazloženost odredbe - izjema dobre vere
Pritožnica sicer pravilno navaja, da so bile vse problematizirane odredbe izdane v letu 2006, kar je daleč pred spremenjeno prakso Ustavnega sodišča RS in še celo pred odločbo Up-2094/06 z dne 20. 3. 2008, vendar nato napačno zaključuje, da se spremenjena praksa Ustavnega sodišča ne sme in ne more retroaktivno uporabljati za te odredbe, ker so bile izdane skladno s takrat veljavno (ustavno)sodno prakso in skladno z ZKP ter v času njihove izdaje niso bile kršene nobene ustavno varovane pravice obdolžencev. Takšno stališče je zgrešeno in v nasprotju z obstoječo sodno prakso.
Izjema dobre vere v celoti izvotli zahtevo po naknadnem sodnem varstvu zoper sodne odločbe, na podlagi katerih policija deluje, ki jo je postavilo Ustavno sodišče v odločbi Up-1006/13 v zvezi z obrazloženostjo odredb za hišno preiskavo in se na izjemo dobre vere ni oprlo, temveč je zaradi kršitve pritožnikove pravice do obrazložene odločbe iz 22. člena Ustave dokaze pridobljene na podlagi neobrazloženih odredb za hišno preiskavo štelo kot nezakonite dokaze, na katere se sodba ne more opirati.
sporazum o pristojnosti - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - določitev krajevno pristojnega sodišča
Sporazum o pristojnosti je dovolj določno označen, dolžnik pa mu v ugovoru ni nasprotoval. Na ta način je upnik kriteriju iz sedmega odstavka 41. člena ZIZ zadostil, sodišče pa bi to navedbo v predlogu za izvršbo moralo upoštevati pri določitvi krajevne pristojnosti sodišča, ki bo v nadaljnjem pravdnem postopku odločalo o utemeljenosti upnikovega zahtevka.
ZPP člen 112, 112/10, 116, 120, 120/2, 339, 339/2, 339/2-8.
vrnitev v prejšnje stanje - sklep o vrnitvi v prejšnje stanje - vsebina izreka sklepa - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - odgovor na tožbo - vloga poslana po pošti - napačen naslov sodišča - očitna pomota kvalificiranega vložnika - vloga, ki na pristojno sodišče prispe po poteku roka - upravičen vzrok za zamudo roka za opravo dejanja - pravica do izjave v postopku - narok v postopku za vrnitev v prejšnje stanje - obveznost razpisati narok za vrnitev v prejšnje stanje - kršitev pravice do izjave v postopku - pravica stranke do enakega obravnavanja pred sodiščem - kršitev pravice do enakega obravnavanja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje ni sprejelo odločitve o ugoditvi predlogu toženke na podlagi splošno znanih dejstev, zato bi moralo opraviti narok. Ker tega ni storilo, tožniku pa pred sprejemom izpodbijane odločite tudi ni vročilo predloga za vrnitev v prejšnje stanje, na kar v pritožbi izrecno opozarja, je kršilo njegovo pravico do izjave glede upravičenosti razloga, ki ga za zamudo navaja toženka.
ZPP člen 184, 185, 185/1, 206. SPZ člen 66, 67, 99.
varstvo solastninske pravice pred posegom drugega solastnika - prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - delitev nepremičnine v nepravdnem postopku - sprememba tožbe - smotrnost za dokončno ureditev razmerja med strankama
Vsak solastnik ima namreč skladno s 67. členom SPZ pravico sodelovati pri vseh odločitvah glede solastnih stvari. Solastnik, ki samovoljno poseže v stvar v solastnini, ne da bi imel soglasje solastnikov, ravna brez pravne podlage in protipravno, njegovo ravnanje pa predstavlja protipravno vznemirjanje solastninske pravice v smislu 99. člena SPZ.
OZ člen 179. ZPP člen 125a, 125a/4, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
povzročitev škode - pretep - krivdna odgovornost - deljena odgovornost - zlom - odrgnine - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - lahek primer po Fischerjevi lestvici - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - primarni in sekundarni strah - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - protispisnost - nestrinjanje z dokazno oceno - sodelovanje stranke v postopku - prepis zvočnega posnetka glavne obravnave - vročitev prepisa zvočnega posnetka - uveljavljanje nepravilnosti pri vročanju - pravica do izjave v postopku - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka - nevložitev ugovora
Sodelovanje v pretepu in v njem dobljene najblažje poškodbe oziroma spremembe zunanjosti (odrgnine, podpludbe) s kratkotrajnimi posledicami (14 dni vidne odrgnine in podpludbe na obrazu) za tožnika, ki je sam pričel pretep in prvi fizično napadel toženca, ne more biti objektivno niti subjektivno žaljivo. Zato ne predstavlja pravno relevantnega posega v tožnikovo čast in dobro ime, ki bi utemeljeval prisojo posebne denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti.
Pritožbenim izvajanjem, da so navedene izjave otroka plod manipulacije matere z otrokom v obravnavanem primeru ni pritrditi.
Vendar pa je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, ki je povzelo ugotovitve izvedenke, da je postopek o varstvu otrokovih pravic "živi postopek", v katerem se odloča o aktualnem historičnem dogodku in ne o nekem preteklem dogodku, ki se tudi spreminja.
Tako sodišče, kot izvedenka imata do nasilja ničelno toleranco, vendar, kot je že bilo pojasnjeno, življenje je živ postopek in v okviru slednjega je sodišče pravilno zaključilo, da so stiki očeta z otrokom slednjemu v korist.
S tem pa je pravilen zaključek sodišče prve stopnje, da načelo ničelne tolerance do nasilja ni bilo kršeno.
Sodišče druge stopnje je glede na ugotovitve izvedenke, da stiki strnjeno z očetom naj ne bi potekali več kot pet dni, oziroma da je glede poletnega počitnikovanja vendarle to minimum, ki pomeni kvalitetno počitniško preživljanje prostega časa, stike v celoti na novo določilo in je stike razdelilo na parne in neparne tedne.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - denarna odškodnina za duševne bolečine - premoženjska škoda iz naslova tuje pomoči - primerna denarna odškodnina - višina odškodnine za telesne bolečine - izvedensko mnenje - zastaranje odškodninskega zahtevka - pretrganje zastaranja - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - intenzivnost in trajanje telesnih bolečin
Pritožbeno ni sporno, da je tožnica v škodnem dogodku utrpela udarnino levega ramena, zlom petega do sedmega rebra na levi strani ter zlom levega notranjega in zlom levega zunanjega gležnja, sporno je zlasti trajanje bolečinskega obdobja tožnice.
Izvedenec je opravil osebni pregled tožnice za potrebe izdelave izvedenskega mnenja, vzel na znanje s strani tožnice zatrjevane bolečine, upošteval medicinsko dokumentacijo (tudi glede iz le-te izhajajoče subjektivne ocene telesnih bolečin tožnice in analgetične terapije), nato pa ob upoštevanju pravil stroke subjektivno dojemanje tožnice ustrezno objektiviziral, zato mu je sodišče prve stopnje življenjsko sprejemljivo sledilo (kot je razvidno iz 18. točke obrazložitve izpodbijane sodbe).
Po vsem navedenem pritožbeno sodišče ocenjuje, da predstavlja skupni priznan znesek 16.500,00 EUR oziroma približno 11 povprečnih mesečnih neto plač v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje pravično denarno zadoščenje tožnici za nepremoženjsko škodo (9.000,00 EUR iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem, 2.000,00 EUR iz naslova strahu ter 5.500,00 EUR iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00080024
OZ člen 131, 131/2, 153, 153/2, 153/3, 965, 965/1.
škodni dogodek - nepremoženjska in premoženjska škoda - nesreča, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - nevarna stvar - odgovornost imetnika nevarne stvari - objektivna odgovornost - oprostitveni razlogi - ekskulpacijski razlog - dolžna skrbnost - vzrok nezgode - porazdelitev odgovornosti - prispevek oškodovanca k nastanku škode - direktna tožba oškodovanca - pravična denarna odškodnina - zmanjšanje življenjske aktivnosti - vštevanje invalidnine - intenziteta in trajanje strahu - izguba zaslužka
Sodišče je pravilno opozorilo na objektivno odgovornost za nevarno stvar in ugotovilo dodatno neskrbno ravnanje voznika (nepravilno manevriranje vozila z odprtimi vrati), ki je omogočilo nadaljevanje tožnikovega premalo skrbnega ravnanja - vstop v vozilo. Porazdelitev odgovornosti med imetnika nevarne stvari (70 %) in oškodovanca, ki je zaradi nepremišljenega svojega ravnanja sam prispeval k nastanku škode (30 %), je pravilna.
motenjski spor - motenje posesti - pravočasna vložitev tožbe - motilno dejanje - zavrženje dela tožbe - sprememba zahtevka - restitucijski del tožbenega zahtevka - prepovedni in odstranitveni zahtevek - vsebina zahtevka - nadaljevano motilno dejanje
V obravnavani zadevi ne gre za nadaljevalno motilno ravnanje, kot zmotno navaja pritožba, saj dejanji zamenjave ključavnice in dejanje porušenja objekta nikakor ne predstavljata istovrstnega motilnega ravnanja. Zato je ravnanje sodišča prve stopnje, ki je pri ugotavljanju pravočasnosti tožbe štelo, da 30-dnevni subjektivni rok za vložitev tožbe teče od dne 27. 9. 2023, pravilno.
ZPP člen 163, 163/4, 319, 319/2. ZNP člen 37. ZNP-1 člen 216, 216/1.
stroški nepravdnega postopka - zavrnitev predloga za obnovo postopka - sklep o stroških postopka - poseben sklep o višini stroškov - pritožbeni razlogi zoper odločbo o stroških - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari
Glede na citirano ureditev so pritožbeni razlogi zoper sklep o višini stroškov omejeni. Če sodišče odloči po četrtem odstavku 163. člena ZPP, namreč v odločbi o glavni stvari o stroških postopka odloči le po temelju (katera stranka nosi stroške postopka in v kakšnem deležu), ko pa takšna odločitev postane pravnomočna, izda še sklep o višini stroškov. Pogoj za izdajo sklepa o višini stroškov je torej pravnomočnost odločbe o glavni stvari in o stroških postopka po temelju. Navedeno pa skladno s prepovedjo ponovnega odločanja o isti stvari (prim. drugi odstavek 319. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in prvim odstavkom 216. člena ZNP-1) pomeni, da v okviru odločanja o višini stroškov ni dopustno še enkrat odpirati vprašanja, katera stranka nosi stroške postopka in v kakšnem deležu. Še toliko manj v pritožbi zoper sklep o višini stroškov ni dopustno izpodbijati odločbe o glavni stvari.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00079920
KZ-1 člen 58, 58/5, 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - priznanje krivde - kaznovalni predlog državnega tožilca - izrek pogojne obsodbe - pogoji za izrek pogojne obsodbe - nasprotje med izrekom in razlogi - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Sodišče prve stopnje je pri izreku kazenske sankcije uporabilo določbo petega odstavka 58. člena KZ-1, glede na predpisano kazen za očitano kaznivo dejanje pa je izrek pogojne obsodbe mogoč le v situaciji, ko tožilstvo sankcijo opozorilne narave predlaga za primer priznanja krivde; dejstvo pa je nadalje, da je prvostopenjsko sodišče kot temelj izreka kazenske sankcije v razlogih sodbe navajalo predlog tožilstva za izrek nepogojne zaporne kazni v primeru priznanja krivde. Navedeno terja zaključek, da je izpodbijana sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka člena 371 ZKP, takšno kritiko pa je mogoče prepoznati tudi v navedbah pritožnice.
DZ člen 189, 190, 197, 197/1. ZPP člen 224, 224/4, 258.
določitev preživnine za otroka - zvišanje preživnine - višina preživnine - materialne zmožnosti zavezanca - prikrivanje preživninskih zmožnosti - porazdelitev preživninskega bremena - vročitev vabila na zaslišanje - zaslišanje le ene stranke
Vse navedene okoliščine dajejo trdno podlago za oceno, da nasprotni udeleženec razpolaga z višjimi prihodki, kot so uradno izkazani. Pritožbeno sodišče je tako prepričano, da je gmotni položaj nasprotnega udeleženca dovolj dober, da bo zmogel plačevati z izpodbijanim sklepom določeno preživnino, kot tudi stroške za svojega starejšega sina brez škode za lastno preživljanje.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00079921
DZ člen 161.
začasna odredba v družinskih sporih - prešolanje učenca osnovne šole - varstvo in vzgoja otroka - ogroženost otroka - spremenjene okoliščine - določitev stikov - stiki med otrokom in staršema - izvajanje starševske skrbi - konfliktnost med starši - prevoz otroka na stike - pogoji za prešolanje - materialne zmožnosti staršev - vzpostavitev stika - neformalen razgovor z otrokom - načelo otrokove koristi - izvedensko mnenje
Za A. A. bivanje pri tožnici ne predstavlja novega bivalnega in socialnega okolja, gotovo pa gre za spremembo, ker je bila A. A. vrsto let vpeta v okolje, kjer prebiva toženec. Glede na ugotovitve izvedenke o nadpovprečni kognitivni sposobnosti A. A., ki ima po mnenju izvedenke dobro razvite socialne spretnosti, njene prilagoditvene sposobnosti pa so na povprečnem nivoju, ni tudi izkazano, da se A. A. ne bi mogla prilagoditi na novo šolsko okolje. Prepričljivo so pojasnjeni razlogi, zaradi katerih se bo A. A. prešolala. Temeljijo tudi na opravljenem razgovoru A. A. s sodnico, ki dodatno kaže, da je odločitev glede prešolanja A. A. skrbno pretehtala.
prodajna pogodba za stanovanje - zamuda z izročitvijo nepremičnine - pogodbena kazen zaradi zamude z izročitvijo - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin - pogoji za izdajo začasne odredbe - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - nevarnost za uveljavitev terjatve - zavarovanje terjatev s hipoteko - nedovoljene pritožbene novote
Sodišče prve stopnje je v sklepu navedlo sodno prakso, na podlagi katere je predstavilo argumente, ki prepričljivo potrjujejo, da niso izpolnjene zakonske predpostavke za izdajo začasne odredbe. Tudi pritožba navaja sodno prakso, ki pa ni istovetna z obravnavanim primerom, kar ob upoštevanju načela pravne enakosti pomeni, da jo ni moč upoštevati. Tožnik tudi ni navedel posebnih okoliščin, ki bi terjale drugačno vrednotenje - torej da gre za tako imenovani izjemni dejanski stan, ki ni istoveten s primeri iz sodne prakse, na katerih je sodišče prve stopnje oprlo odločitev.
Iz sodne prakse izhaja, da so vrednostno merilo za izdajo začasne odredbe dolžnikova (toženčeva) konkretna ravnanja, katerih namen je razpolagati s premoženjem, da bo uveljavitev terjatve upnika (tožnika) otežena/onemogočena. Odločilna so torej konkretna ravnanja dolžnika/toženca (subjektivna nevarnost) in ne zgolj (objektivno) stanje. Tožnik bi torej moral dokazati s stopnjo verjetnosti nevarnost toženčevega aktivnega delovanja oziroma opustitve v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavljanja terjatve.