obnova sodnega postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva in dokazi - sprememba pravnega stališča - pravo EU - načelo lojalnega sodelovanja
Drugi odstavek 96. člena ZUS-1 določa, da je obnova postopka zaradi novih dejstev ali dokazov, na podlagi katerih bi bil spor za stranko ugodneje rešen, če bi se nanje stranka sklicevala ali če bi jih uporabila v prejšnjem postopku, torej iz razloga po 1. točki prvega odstavka 96. člena ZUS-1, mogoča le, če je sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje. Ker prvostopenjsko sodišče tega v postopku o glavni stvari ni storilo, temveč je o tožbi odločilo na seji senata na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku, kar je navedlo tudi v obrazložitvi sodbe, je po presoji Vrhovnega sodišča pravilno presodilo, da dovolitev obnove iz razloga po 1. točki prvega odstavka 96. člena ZUS-1 ni dopustna.
Pravo EU nacionalnega sodišča ne obvezuje, da dovoli uporabo pravnega sredstva zoper pravnomočno sodno odločbo v nasprotju z nacionalnimi postopkovnimi pravili, da bi s tem omogočilo odpravo kršitev prava EU.
predlog za dopustitev revizije - obstoj sodne prakse - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Za presojo nedopustnosti ravnanja, ki je osredotočena na naslov spornega prispevka v časopisu toženca, je ključna ugotovitev ravnovesja med pravico do dobrega imena oziroma ugleda predlagateljice na eni strani ter svobodo izražanja na drugi strani. Ker ne drži predlagateljičina navedba, da o vprašanju te kolizije ni sodne prakse Vrhovnega sodišča, pogoji za dopustitev revizije niso podani.
Direktiva Sveta 2004/83/ES z dne 29. 4. 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebujejo mednarodno zaščito in vsebini te zaščite člen 15c, 2e. ZMZ člen 3, 3/2, 28, 28-3. ZUS-1 člen 64, 64/1-4, 77.
Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 3.
Utemeljeno tveganje, da se bo prosilec soočil z resno in individualno grožnjo za življenje ali njegovo osebnost zaradi samovoljnega nasilja na ozemlju, kjer poteka oborožen spopad, pomeni realno možnost (ne zgolj hipotetično - nahajati se ob nepravem času na nepravem mestu), da bo postal žrtev nediskriminatornega nasilja. Ocena, kdaj bo intenzivnost nasilja oziroma tveganja dosegla prag, določen v 15(c) členu Kvalifikacijske direktive oziroma tretji alineji 28. člena ZMZ, je odvisna od različnih kriterijev (od primera do primera), kot so npr. število civilnih žrtev in zmožnost oziroma nezmožnost države, da prebivalcem zagotovi najbolj osnovna sredstva, kot so dostop do hrane, vode in zdravstvene pomoči. Humanitarne in socialno ekonomske razmere so za priznanje subsidiarne zaščite lahko relevantne le v primeru, če predstavljajo realno nevarnost, da bo prosilec v primeru vrnitve v izvorno državo izpostavljen nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju po 3. členu EKČP; če razmere ne dosegajo praga kršitve 3. člena EKČP, tudi po praksi ESČP ni ovir, da se prosilec ne bi vrnil v izvorno državo.
ZKP člen 192, 192/2, 201, 201/1-3, 420, 420/2. KZ-1 člen 20, 20/2.
pripor - odreditev pripora - utemeljen sum - opis kaznivega dejanja - sostorilstvo - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora
Za sostorilstvo zadostuje, da sta sostorilca skupaj uresničila vse zakonske znake kaznivega dejanja. Ni treba, da bi posamezni sostorilec vse zakonske znake uresničil sam, zato tudi ni potrebna podrobnejša obrazložitev glede prispevka vsakega izmed obdolžencev.
ZPP člen 339, 339/2-14. ZZK-1 člen 8, 8/1, 243. SPZ člen 10.
nedopustnost izvršbe - zastavna pravica na nepremičnini – hipoteka – lastninska pravica v pričakovanju - dobrovernost upnika – vpis v zemljiško knjigo - nevknjižena nepremičnina - skrbnost upnika - procesna kršitev
Vprašanje dobrovernosti toženke se v konkretnem primeru izkaže za odločilno, pri čemer bi morala biti po prepričanju Vrhovnega sodišča, skrbnost upnika, ki pridobi zastavno pravico na nevknjiženih nepremičninah, večja kot kadar pridobi zastavno pravico na vknjiženih nepremičninah dolžnika.
ZDru-1 člen 5, 5/2, 17, 17/2. ZUS-1 člen 17, 17/1, 22, 22/2, 32, 32/2, 32/3, 32/6. ZUP člen 252, 252/2.
vpis spremembe zastopnika društva v register - začasna odredba - procesne predpostavke - odložitvena in ureditvena začasna odredba
Odločitev tožene stranke o odpravi prvostopenjske odločbe in zavrnitvi vloge stranke se ne izvršuje, zato ni mogoče zadržati izvrševanja odločbe o odpravi prvostopenjske odločbe in zavrnitvi vloge stranke. Tudi v primerih, ko je zahteva za izdajo začasne odredbe vsebinsko enaka tožbenemu zahtevku, je začasno odredbo sicer možno izjemoma izdati, vendar le pod pogojem, da bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi v primeru izdaje sodbe, s katero bi sodišče tožbo zavrnilo, mogoče vzpostaviti stanje oziroma je treba pred izdajo opraviti tako imenovan test reverzibilnosti.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari – konjeniški center - posest - uporabnina - nepošteni pridobitelj
Dejanske ugotovitve, da sta se nepremičnini uporabljali za vzrejo konj prvega toženca in M. Ž., da je drugi toženec na posestvu le občasno brezplačno treniral konje za prvega toženca in M. Ž. ter da si nepremičnin ni lastil ali prisvajal, ne zadoščajo za sklep, da je bil drugi toženec posestnik teh nepremičnin. Položaj drugega toženca bi bil lahko primerljiv položaju detentorja (26. člen SPZ). Titularja dejavnosti, za katero sta se uporabljali nepremičnini, sta bila prvi toženec in M. Ž., zato je pravilna presoja nižjih sodišč, da sta se uporabljali zgolj v njuno korist, ne pa v korist drugega toženca.
dopuščena revizija - varstvo lastninske pravice - lastninska tožba - rei vindicatio – varstvo lastninske pravice na delu stvari – varstvo solastnine - izročitev ključev – zmotna uporaba materialnega prava
Ustavno skladna razlaga določbe 100. člena SPZ po oceni Vrhovnega sodišča narekuje sklep, da bi bilo solastniku mogoče odreči lastninsko pravno varstvo le takrat, ko bi z ugoditvijo zahtevku nesorazmerno poseglo v solastnikove ustavne pravice, na primer v ustavno pravico do zasebnosti (35. člen URS) in nedotakljivosti stanovanja (36. člen URS). Do tega lahko pride predvsem, ko gre za solastnino stanovanja ali enodružinske hiše (primerjaj z odločbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. 195/2003 in odločbo Ustavnega sodišča RS, št. Up-60/00), pa tudi v takšnem primeru lastninskega varstva ni mogoče omejiti, če solastnik zaradi okoliščin primera ne bi imel drugih možnosti za varstvo svojih solastninskih upravičenj (glej odločbo Vrhovnega sodišča II Ips 1128/2008).
ZPP člen 339, 339/2, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SPZ člen 66, 66/1, 66/2.
dopuščena revizija – lastninska pravica več oseb – solastnina – upravičenja solastnika - delitev plodov posameznih delov nepremičnine v solastnini – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost
Revizija se dopusti glede vprašanja uporabe prvega in drugega odstavka 66. člena SPZ v zvezi z upravičenji pravdnih strank kot solastnikov nepremičnine, sestavljene iz več samostojnih delov, na katerih je možna izključna uporaba.
ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti - privedba – pripor – begosumnost – skrivanje – izmikanje - zahteva za varstvo zakonitosti - izčrpanje pravnih sredstev – obseg preizkusa
Z navajanjem, da se obtoženec zgolj izmika vročitvi in se ne skriva, obramba izpodbija dejansko podlago sklepa o odreditvi pripora, s čimer uveljavlja nedovoljen razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
Pogoj izčrpanja pravnih sredstev je izpolnjen s pritožbo obtoženčevega zagovornika.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija - ukinitev delovnega mesta - možnost zaposlitve pod spremenjenimi pogoji – ustrezna zaposlitev
Reorganizacija je izvedena takrat, ko se delodajalec odloči, da se naloge določenega delovnega mesta porazdelijo med ostale zaposlene, torej da bo obstoječe delo opravil z manj zaposlenimi. Na zakonitost odpovedi ne vplivajo niti poslovni rezultati niti obseg dela, saj se delodajalec za reorganizacijo lahko odloči tudi v primeru nespremenjenega obsega dela in nespremenjenih poslovnih rezultatov.
Tožena stranka je zaposlila nekaj delavcev za določen čas, kar pa ne vpliva na zakonitost odpovedi, ker pogodba o zaposlitvi za določen čas ni ustrezna zaposlitev v smislu tretjega odstavka 88. člena ZDR.
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi izhajalo iz zmotnega razumevanja prvega odstavka 82. člena ZDR o (materialnem) dokaznem bremenu, brez upoštevanja pravil o (procesnem) dokaznem bremenu strank v postopku. Po prvem odstavku 82. člena ZDR je (materialno) dokazno breme v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca res na slednjem, čemur revizija ne oporeka, vendar pa to ne pomeni, da v delovnem sporu o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne veljajo določbe ZPP o (procesnem) dokaznem bremenu. Razlika med materialnim in procesnim dokaznim bremenom je v tem, da se materialno dokazno breme ne spreminja, medtem ko procesno med postopkom prehaja z ene stranke na drugo. Dolžnost sodišča je, da ga pravilno razporedi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - obrnjeno dokazno breme
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi jasno navedlo, da ni moglo ugotoviti, kaj
je katero od deklet reklo vozniku ob vstopu v avtobus, saj so si izpovedbe tožeče stranke in prič v nasprotju, in da tožena stranka tožniku očitane kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja ni dokazala. Enako navaja tudi sodišče druge stopnje, ki še pravilno dodaja, da je dokazno breme v zvezi s storjeno kršitvijo, ki je razlog za izredno odpoved, na toženi stranki.
Sodišče v fazi odločanja odločanja o odreditvi pripora postopka presoja le, ali zbrani dokazi zadoščajo za utemeljen sum, da je osumljenec izvršil kaznivo dejanje, pri čemer takšne odločitve ne sme opreti na dokaze, ki so že na prvi pogled nezakoniti oziroma pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Stranka nima pravnega interesa, če z ugoditvijo reviziji ne doseže nobene pravne koristi oziroma če se njen položaj z ugoditvijo reviziji ne more izboljšati. Tožnica z revizijo izrecno izpodbija odločitev sodišča druge stopnje v delu, v katerem je tožničinemu zahtevku za trajanje delovnega razmerja ugodeno, in sicer za čas do 16. 6. 2013. Sodba nima zavrnilnega dela glede trajanja delovnega razmerja, ker bo o njem po tem datumu odločeno v drugem sporu.
Tožnica z ugoditvijo reviziji svojega pravnega položaja ne more izboljšati.
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-15. ZDR-1 člen 228. ZDR člen 54.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – protispisnost – dokazna ocena
Ker sta priči o istem dejstvu izpovedali nasprotno glede točnosti datuma podpisa s strani rektorja, je moralo sodišče prve stopnje oceniti dokazanost dejstva podpisa v skladu z napotki 8. člena ZPP. Protispisnost zato ni podana, saj sodišče ni povzelo zapisnika zaslišanja v nasprotju z njegovo vsebino, ampak je le naredilo dokazni zaključek na podlagi delno nasprotujočih si dokazov.
Kolikor tožena stranka v reviziji izpostavlja vprašanje dvakratnega prejemanja pokojnine iz naslova iste zavarovalne dobe, sodišče ugotavlja, da to vprašanje med nosilcema zavarovanja v Sloveniji in v BiH v spornem obdobju na institucionalni ravni ni bilo rešeno, saj med Republiko Slovenijo in BiH ustrezen sporazum, ki bi reševal ta vprašanja, še ni bil sprejet. To pa ne vpliva na pravico tožnika do pokojnine pri toženi stranki glede na njegova zavarovalna obdobja pri njej in druge pogoje za izpolnitev pogojev za upokojitev.
Z odločitvijo v izpodbijanih odločbah, da se tožniku od 15. 9. 2003 dalje starostna pokojnina ne izplačuje, je tožena stranka dejansko posegla v tožniku pravnomočno priznano pravico do pokojnine oziroma je to pravico tožniku dejansko ukinila. Takšne pravice pa tožena stranka na podlagi sodbe sodišča, da mora odločiti o višini in izplačevanju pokojnine, ni imela.