ZUS-1 člen 63. ZVDZ člen 59, 105, 105/4. ZVPEP člen 5, 7, 15.
varstvo volilne pravice - pritožba zoper zavrnitev liste kandidatov - pritožba zoper odločbo Državne volilne komisije - volitve v Evropski parlament
Ker je predlagatelj listi kandidatov priložil le štiri obrazce podpore volivcev, je lista vložena v nasprotju s 15. členom ZVPEP, ki zahteva podpise štirih poslancev ali najmanj 1000 volivcev. Zato je DVK v skladu s 15. členom in 7. členom ZVPEP zakonito in pravilno listo kandidatov zavrnila. Takšna odločitev DVK tudi ni v nasprotju z mednarodnimi akti.
ZUS-1 člen 14, 14/2, 22, 22/1, 84. ZST-1 člen 1, 1/3. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3.
neplačilo sodne takse za revizijo - umik revizije - umik začasne odredbe - fikcija umika revizije - domneva umika predloga za izdajo začasne odredbe - fikcijo umika zahtevka o stroških
Ker tožeča stranka kljub prejetemu nalogu za plačilo sodne takse le-te v roku 15 dni ni plačala, pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks pa niso podani, je Vrhovno sodišče štelo, da je revizijo umaknila.
Če je s sklepom ugotovljeno, da se revizija umakne, se šteje, da je s tem posledično umaknjen tudi predlog za izdajo začasne odredbe.
ZPP člen 8, 339, 339/1-15, 370, 370/3, 378. ZD člen 120.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - neizpolnjevanje obveznosti - neznatni del obveznosti – razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nesubstancirani revizijski očitki
Glede na razporeditev dolžnega aktivnega ravnanja v pravdnem postopku Vrhovno sodišče ni dolžno sámo iskati, katere so tiste pomanjkljivosti, zaradi katerih se izpodbijana sodba ne more preizkusiti, kateri razlogi v njej so nejasni ali v medsebojnem nasprotju. Kot je revizijsko sodišče v preteklosti že pojasnilo, je dolžnost sodišča do opredelitve treba razumeti na zrcalen način - kot odsev strankinih pravnih razčlenjevanj, argumentiranj, stališč in razlag.
Zahtevki nimajo iste dejanske in pravne podlage, odločitev o njih ni odvisna od pravnih vprašanj, ki bi bila skupna, zahtevki pa medsebojno tudi niso tako povezani, da bi bila odločitev o enem odvisna od odločitve o drugem zahtevku. Dovoljenost revizije se zato presoja po drugem odstavku 41. člena ZPP, torej po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
Revizijski očitek, da sta nižji sodišči podrejeni zahtevek zavrnili, ne da bi pri tem vrednost tožničine oskrbe ocenili tako, kot je navedla ona, ali pa ocenili, da je brez vrednosti, je povsem nesubstanciran.
kaznovanje stranke – žalitev sodišča v vlogi – denarna kazen
Očitki v pritožbi z dne 21. 6. 2013, ki implicirajo, da so sodniki pristranski in koruptivni, rušijo zaupanje v sodni sistem in izpodkopavajo avtoriteto sodišča. Ker niso v ničemer stvarno povezani z vsebino pritožbe, je njihov edini namen izraziti omalovaževanje do sodne veje oblasti. Višina denarnega zneska 300,00 EUR je sorazmerna s težo žalitve.
Vztrajanje pri splošno sprejetem dokaznem standardu prepričanja v primerih, ko je treba dokazati t.i. negativno dejstvo, zlahka vodi v dokazno stisko in posledično v odločitev po pravilu o dokaznem bremenu. Zato je treba zaradi preprečitve dokazne stiske tisti stranki, ki nosi materialno dokazno breme, dokazovanje olajšati; tak način je lahko tudi dokazovanje z indici. Tak indic lahko predstavlja okoliščina, da oporočitelj do smrti ni spremenil svoje volje glede zapuščine.
Obstoja utemeljenega suma obdolžencu očitanih kaznivih dejanj ne morejo omajati obsežne trditve zahteve, ki po vsebini pomenijo izpodbijanje s pravnomočno odločbo ugotovljenega dejanskega stanja; iz tega razloga zahteve za varstvo zakonitosti v skladu z drugim odstavkom 420. člena ZKP ni mogoče vložiti.
OZ člen 174, 174/1. ZSV člen 11, 15, 15/1, 15/3, 69, 70.
povrnitev premoženjske škode - višina odškodnine - stroški tuje pomoči in nege - pomoč družinskih članov - merila za določitev urne postavke - cena storitev izvajanja pomoči v okviru javne službe - cena nekvalificiranega malega dela
Ker ni ugotovljeno, da bi bili družinski člani, ki so tožniku nudili pomoč in nego, za to posebej strokovno usposobljeni, niti, da bi bila takšna oblika pomoči in nege potrebna, je odškodnina za stroške pomoči in nege pravilno odmerjena na podlagi urne postavke za nekvalificirano malo delo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007030
ZKP člen 201, 201/1-3, 265. KZ-1 člen 173, 173/4.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – pripor - utemeljen sum – obstoj kaznivega dejanja – spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let - ponovitvena nevarnost – psihiatrični pregled obdolženca
Postopek ugotavljanja obstoja utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja, kot enega izmed nujnih pogojev za odreditev pripora, je razdeljen na dva dela: najprej je treba ugotoviti, ali je dejanje sploh kaznivo dejanje ali ne, nato pa je treba pretehtati, ali do takrat zbrani podatki ali dokazi zadostujejo za sklep o utemeljenosti suma, da je konkretna oseba storila dejanje, ki se ji očita.
Zmotno je zavzemanje revidenta, da je enotno oziroma nujno sosporništvo lahko zgolj začetno in ne tudi naknadno. Institut enotnega sosporništva predpostavlja situacijo iz 1. točke prvega odstavka 191. člena ZPP, kar pomeni, da se lahko tožniku do konca glavne obravnave (brez toženčeve privolitve) pridruži nov tožnik.
V konkretnem primeru je ugotovljeno neskladje med menico kot vrednostnim papirjem (kjer se nahaja obvestitvena klavzula, ter je izkazan indosant) ter pooblastilom za izpolnitev menice (kjer je zapisano naj bo na menici zapisana protestna klavzula ter da naj toženec prevzame vlogo poroka). Glede na to, da sta pravdni stranki tudi stranki menične izjave, je odločilno kaj sta stranki dogovorili v menični izjavi.
Tožnica je ob isti dejanski in pravni podlagi, kot je bila zatrjevana v tožbi, spremenila tožbeni zahtevek na podlagi strokovno ovrednotene ocene škode, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno dovolilo spremembo tožbe z zvišanjem tožbenega zahtevka, saj je bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama (prvi odstavek 185. člena ZPP).
predlog za dopustitev revizije - sklepčnost tožbe – materialno procesno vodstvo – denacionalizacijski postopek - skrbništvo - solastnina – oddajanje solastne nepremičnine v najem - najemnina – izročitev najemnine dedičem - dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta - obresti – postranske terjatve – odstop od sodne prakse - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Obresti v konkretnem primeru pomenijo samo stransko terjatev, to lastnost pa ohranijo ves čas postopka, ne glede na to, da so predmet izpodbijanja (predloga za dopustitev revizije in v primeru dopustitve predmet izpodbijanja drugostopenjske odločbe) v zvezi s prvim vprašanjem-i) le obresti. Ker se obresti pri izračunu vrednosti spornega predmeta ne upoštevajo, revizija glede tega (kljub dejstvu, da bi jo Vrhovno sodišče dopustilo) ne bi bila dovoljena.
Predlagateljici nista uspeli dokazati odstopa stališča drugostopenjskega sodišča od obstoječe sodne prakse.
Pogoji za dopustitev revizije iz 367. a člena ZPP niso podani.
ZSRib člen 19, 19/1, 19/4, 28. ZUP člen 43, 43/1, 43/2. ZUS-1 člen 22, 22/1, 59, 59/1, 92. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1.
dovoljena revizija - gradbeno dovoljenje - pomembno pravno vprašanje - stranski udeleženec - ribiška družina - koncesionar
Iz Zakona o sladkovodnem ribištvu ne izhaja (ZSRib) neposredna pravna korist revidentke (ki je koncesionarka na podlagi 28. člena ZSRib) za sodelovanje v gradbenih postopkih.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo četrti odstavek 248. člena KZ, ko je odločilo, da mora tožena država tožnikoma vrniti zaseženo podkupnino.
dovoljenost revizije - davčni postopek - pritožba zoper sklep o obnovi davčnega postopka - vrednostni kriterij - navedba punctuma - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - ustavnopravno vprašanje - že rešeno v praksi Ustavnega sodišča - sprememba procesne zakonodaje - odvzem pravice do pritožbe
Vprašanja, ki izpostavljajo ustavnopravne vidike določene ureditve, so, tako kot vsa druga pravna vprašanja, pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 le, če je odločitev o teh vprašanjih pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Če se je o določenem ustavnopravnem vprašanju v svoji praksi že izreklo Ustavno sodišče, potem po presoji Vrhovnega sodišča ponovna obravnava vprašanja načeloma ne more doprinesti k prej navedenim ciljem. Za prav takšen položaj gre v danem primeru, zaradi česar Vrhovno sodišče ocenjuje, da navedeno revidentkino vprašanje ni pomembno pravno vprašanj v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
V šestem odstavku 7. člena ZOZP je določen regresni limit, z navedbo zneska do katerega največ lahko zavarovalnica zahteva povračilo, ki je upoštevaje vsebino člena namenjen le končni prilagoditvi prisojene odškodnine na z zakonom predvideno raven in ne izračunavanju matematičnega izhodišča, od katerega je treba zmanjševati s strani zavarovalnice plačani znesek odškodnine v primerih ugotovitve deljene odgovornosti oškodovancev.
STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VS0016852
SZ-1 člen 173, 173/2, 173/3, 173/8.
dopuščena revizija - izpraznitev stanovanja - tožba za izselitev iz stanovanja - solastna nepremičnina - imetništvo stanovanjske pravice - denacionalizacijsko stanovanje - nasprotna tožba za sklenitev najemne pogodbe - rok za vložitev tožbe - nakup drugega stanovanja - nadomestilo - izselitev razvezanega zakonca - prekinitev postopka - predhodno vprašanje
Vrhovno sodišče je res v zadevi II Ips 217/95 zavzelo stališče, da tožena stranka v pravdi za izselitev z vložitvijo nasprotne tožbe še lahko prepreči domnevo, da je v stanovanju brez pravnega naslova. Res je tudi, da v obravnavanem primeru toženka ne more uspešno vložiti takšne nasprotne tožbe, ker na strani tožeče stranke ni vseh solastnikov stanovanja. Vendar sodišči prve in druge stopnje, kljub temu, da je bil zaradi napačne pasivne legitimacije zahtevek iz nasprotne tožbe zavrnjen, nista samodejno šteli, da je toženka v stanovanju brez pravnega naslova, kar bi narekovalo takojšnjo ugoditev zahtevku za izpraznitev stanovanja. Kljub temu sta presojali, ali ima toženka pravico do sklenitve najemne pogodbe, vendar kot predhodno vprašanje. Toženka nima prav, ko opozarja, da bi moralo sodišče obvezno prekiniti postopek zaradi rešitve tega predhodnega vprašanja v drugi pravdi. Prekinitev postopka je obvezna le v izjemnih primerih, ko pravdno sodišče res ne sme samo reševati predhodnega vprašanja, sicer pa je to le vprašanje smotrnosti in pa seveda pravne varnosti. Odločitev sodišča o predhodnem vprašanju pa je podvržena pritožbenemu in seveda tudi revizijskemu preizkusu.
Toženka se sklicujoč na to določbo Ustavnega sodišča zavzema za takšno razlago osmega odstavka 173. člena SZ-1, po kateri se obveznost izselitve iz stanovanja ne sme raztezati tudi na bivšega zakonca, če ni sodeloval v postopku pridobivanja ugodnosti za nakup drugega stanovanja po drugem in tretjem odstavku 173. člena SZ-1. Tako kot sodišče druge stopnje, tudi Vrhovno sodišče ocenjuje, da bi takšna razlaga porušila ravnotežje, do katerega je lastninska pravica lahko še omejena z njeno socialno funkcijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0016799
URS člen 26. OZ člen 131, 131/2, 131/3, 148. ZOR člen 154, 154/2, 154/3, 172. ZDen člen 4, 5.
pravica do povrnitve škode - odgovornost države za delo upravnega organa - postopek denacionalizacije - krivdna odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - učinki interpretativne odločbe Ustavnega sodišča - pravica do enakega varstva pravic - zmotna uporaba materialnega prava
Pri presoji protipravnosti ravnanja upravnih organov v denacionalizacijskem postopku je glede na naravo tega ravnanja treba uporabiti izhodišča, ki jih je sodna praksa Vrhovnega sodišča razvila v zvezi z odškodninsko odgovornostjo države za ravnanje sodnika.