KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21095
ZKP (1977) člen 191, 191/2-1.ZKP člen 200, 200/3, 420, 420/3.KZ člen 111, 111/1-4, 112, 112/3, 302, 302/4.
pripor - begosumnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja uradni osebi - zastaranje kazenskega pregona - pretrganje zastaranja kazenskega pregona
Zakonitost izpodbijanega pravnomočnega sklepa se presoja po stanju zadeve v času, ko je bila taka odločba izdana. Sklicevanje v zahtevi za varstvo zakonitosti na nova dejstva in dokaze, ki niso bili uveljavljeni v pritožbi, pomeni uveljavljanje razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar po 2. odstavku 420. člena ZKP ni mogoče. Bo pa moralo sodišče prve stopnje v nadaljnjem postopku v skladu s 3. odstavkom 200. člena ZKP preizkusiti, ali ne gre za okoliščine, ki kažejo, da so prenehali razlogi, iz katerih je bil odrejen pripor.
S tem ko je sodišče izdalo tiralico, nato pa večkrat pri organih za notranje zadeve opravilo poizvedbe glede tega, kje se nahaja obtoženec, je z vsakim od teh dejanj, ki so bila usmerjena v pregon storilca kaznivega dejanja, pretrgalo zastaranje.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21094
URS člen 20, 20/1.ZKP člen 201, 201/1-3, 420, 420/2.KZ člen 196, 196/2, 311, 311/3.ZPPPD člen 3.
pripor - ponovitvena nevarnost - varnost ljudi - kaznivo dejanje prepovedanega prehoda čez državno mejo - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili - marihuana - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Napačno je stališče, da se iz razloga ponovitvene nevarnosti lahko odredi pripor le pri kaznivih dejanjih zoper življenje in telo ter pri premoženjskih deliktih. Pri kaznivih dejanjih prepovedanega prehoda čez državno mejo je varnost ljudi ogrožena ne le zaradi visokih zneskov, ki jih morajo za take usluge storilcem plačevati večinoma ekonomsko popolnoma obubožane osebe, ampak tudi zaradi praviloma nemogočih in ogrožujočih razmer, v katerih poteka spravljanje teh ljudi čez državno mejo.
Ker je marihuana že v Zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD) opredeljena kot droga, ki je zelo nevarna za človekovo zdravje, je vložnikovo stališče, da gre za nenevarno drogo in da zato s ponovitvijo takega kaznivega dejanja varnost ljudi ne bi bila ogrožena, brez podlage.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbami, da ni sorazmerja med očitanim kaznivim dejanjem in odreditvijo pripora ter da pripor ni neogibno potreben, ne da bi bile te navedbe konkretizirane, zagovornik uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega po 2. odstavku 420. člena ZKP ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
skrajšani postopek - pripor - ponovitvena nevarnost - preizkus obtožnega predloga - podaljšanje pripora po vložitvi obtožnega predloga - opis kaznivega dejanja v sklepu o podaljšanju pripora - izrek sklepa o podaljšanju pripora - obstoj utemeljenega suma - varnost ljudi
V sklepu o podaljšanju pripora po vložitvi obtožnega predloga ni treba še enkrat povzeti opise kaznivih dejanj iz obtožnega predloga, ampak zadostuje, če se sodišče nanje sklicuje.
Če sodnik po opravljenem materialnem in formalnem preizkusu obtožnega predloga tega ne zavrže, odredi njegovo vročitev obdolžencu in takoj razpiše glavno obravnavo. Ker o tem procesnem dejanju sodišče ne izda odločbe, iz katere bi bili razvidni razlogi, na podlagi katerih je sklepalo o obstoju utemeljenosti suma, mora v sklepu o podaljšanju pripora po vložitvi obtožnega predloga navesti razloge o dejstvih, na podlagi katerih je ugotovilo, da je podana potrebna stopnja utemeljenosti suma.
Pri podaljšanju pripora po vložitvi obtožnega predloga sodišče ne more presojati verodostojnosti posameznih dokazov, ker to lahko stori le na glavni obravnavi. Ocenjuje le, če je zadosti dokazov za utemeljen sum.
Dostavek v izreku sklepa o podaljšanju pripora "do konca glavne obravnave" je v nasprotju z določbo 2. odstavka 207. člena ZKP oziroma ker gre za skrajšani postopek, v nasprotju z določbo 3.
odstavka 432. člena ZKP. Ker pa je v obrazložitvi navedeno, da bo sodišče po poteku enega meseca preizkusilo, ali so še podani razlogi za pripor, kar je tudi sicer dolžno po 3. odstavku 432. člena ZKP, ne gre za tako kršitev določb postopka, ki bi vplivala na zakonitost izpodbijanega pravnomočnega sklepa.
pripor - podaljšanje pripora po vložitvi obtožnice
Iz določila 3. odstavka 20. člena URS jasno izhaja, da se lahko pripor zoper obtoženca, če je v roku iz 2. odstavka citiranega člena vložena obtožnica, podaljša tudi po njeni vložitvi, če še vedno obstajajo razlogi zanj.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21093
URS člen 20, 20/1.ZKP člen 201, 201/1-3, 420, 420/2.KZ člen 196, 196/2, 311, 311/3.ZPPPD člen 3.
pripor - ponovitvena nevarnost - varnost ljudi - kaznivo dejanje prepovedanega prehoda čez državno mejo - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili - marihuana - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Napačno je stališče, da se iz razloga ponovitvene nevarnosti lahko odredi pripor le pri kaznivih dejanjih zoper življenje in telo ter pri premoženjskih deliktih. Pri kaznivih dejanjih prepovedanega prehoda čez državno mejo je varnost ljudi ogrožena ne le zaradi visokih zneskov, ki jih morajo za take usluge storilcem plačevati večinoma ekonomsko popolnoma obubožane osebe, ampak tudi zaradi praviloma nemogočih in ogrožujočih razmer, v katerih poteka spravljanje teh ljudi čez državno mejo.
Ker je marihuana že v Zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD) opredeljena kot droga, ki je zelo nevarna za človekovo zdravje, je vložnikovo stališče, da gre za nenevarno drogo in da zato s ponovitvijo takega kaznivega dejanja varnost ljudi ne bi bila ogrožena, brez podlage.
Sodišče ni kršilo določbe 2. odstavka 192. člena ZKP, saj je v sklepu o podaljšanju pripora pojasnilo, da ne pride v poštev milejši ukrep, ker so bili vsi priprti obdolženci relativno visoko v hierarhiji združbe in so kazniva dejanja izvrševali predvsem z uporabo telekomunikacijskih sredstev. Zaradi tega bi v primeru uporabe milejših sredstev iz 1. odstavka 192. člena ZKP nadaljevali s kriminalno dejavnostjo.
pripor - podaljšanje pripora ob izreku sodbe - popravni sklep - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Na podlagi 5. odstavka 361. člena ZKP je razpravljajoči senat tisti, ki je pristojen, da ob razglasitvi sodbe odloči o podaljšanju pripora. Pri tem sodišče ni vezano na predlog državnega tožilca in po uradni dolžnosti preizkusi obstoj pripornih razlogov.
pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - bistvena kršitev določb postopka
Ker sodišče prve stopnje ni presodilo dejanskega stanja glede površine podržavljenega zemljišča, kljub izrecnemu tožbenemu ugovoru, je bistveno kršilo pravila postopka iz razloga 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZKZ (1986) člen 15, 15/3.ZKZ člen 112. ZUS člen 59, 59/1, 71, 71/1, 73, 77.
odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča - uveljavljanje spremembe površine parcele
Spremembo površine pripadajoče gradbene parcele ni mogoče uveljavljati v postopku odmere odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča, temveč v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja.
Ni podlage za denacionalizacijo po določbi 4. člena Zakona o denacionalizaciji v primeru, ko iz listin, ki jih je predložila tožnica zahteve za denacionalizacijo, ne izhaja, da je bilo zemljišče podržavljeno na način iz 4. člena ZDen.
enotno dovoljenje za gradnjo - začasna odredba - neizkazanost pogojev
Za začasno ureditev stanja z ustavitvijo gradnje je potrebno verjetno izkazati potrebo za takšno ureditev. Navedbe o škodi, ki jih gradnja povzroča zdravju in poslabšanju bivalnih razmer, ne zadostujejo.
Izpodbijani sklep nima razlogov glede odločilnih dejstev, ker iz njega ni razvidno, na kateri podlagi temelji ugotovitev sodišča, da je odločbo prejela pooblaščenka tožeče stranke, od tega pa je odvisna pravočasnost tožbe.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS13919
ZAzil člen 1, 1/2, 2, 2/3. ZUS člen 72, 72/1, 72/5.
dopustnost uveljavljanja pritožbenega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - izpolnjevanje pogojev za pridobitev azila
V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje, v skladu z določbo 1. odstavka 51. člena ZUS, odločilo le na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v upravnem postopku. Izpodbijano dejansko stanje ni bilo ugotovljeno v sodnem postopku, zato po določbi 5. odstavka 72. člena ZUS ni dopustno uveljavljati pritožbenega razloga iz 3. točke 1. odstavka 72. člena ZUS.
Po 77. členu ZD je treba dokazati, da je oporoka obstajala in da je bila sestavljena v predpisani obliki. To je tožnica dokazala in tudi vsebina oporoke ni vprašljiva. Ni pa dokazala nadaljnjega pogoja: da je bila oporoka pred smrtjo zapustnice ali po njej po naključju ali z dejanjem koga drugega uničena, izgubljena, skrita ali založena.
Nasprotno pa je tožencu uspelo dokazati, da je izvirnik oporoke zavestno uničila oporočiteljica sama, kar po drugem odstavku 99.
člena ZD pomeni, da je oporoko preklicala in da torej ne velja več.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS06138
ZTLR člen 21, 37.ZOR člen 52.
pridobitev lastninske pravice po zakonu - ustvaritev nove stvari - posadna listina - pravna podlaga - ničnost
Ker je bilo ugotovljeno, da je bila sporna posadna listina izdana brez podlage, je ta lahko po določilu 52. člena ZOR le nična (absolutno neveljavna). Odločitev sodišč nižjih stopenj, ki sta navedeno listino razveljavili in tako uporabili milejšo civilno sankcijo (relativno neveljavnost), s tem nista kršili materialnega zakona v revidentkino škodo.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - posredni oškodovanci - ponovno sojenje - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - valorizacija odškodnine - enotna sodna praksa
V nadaljevanju postopka je sodišče prve stopnje odločilo enako kot prvič. Odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega je bila določena v enakem znesku. Pri ponovnem sojenju niso bile upoštevane nobene nove okoliščine. To pomeni, da prisojena odškodnina ustreza razmeram v času prvega sojenja. Zato ni nobenega razloga, da bi bila tožeča stranka prikrajšana za zamudne obresti za čas od prvega sojenja dalje.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - izguba zavarovalnih pravic - vožnja pod vplivom alkohola - dokazno breme zavarovanca
Revizijska izvajanja v zvezi z ZTVCP, ki v 116. do 121. členu predvideva objektivni kriterij za ugotavljanje količine alkohola v organizmu in strokovni pregled, v konkretnem primeru niso merodajna, ker ne gre za kazenske sankcije zaradi kršitve pravil javnega cestnega prometa (kaznivo dejanje ali prekršek), temveč za pogodbo, ki določa pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank. Splošni pogoji zavarovanja določajo, da mora zavarovanec v primeru suma, da je vozil pod vplivom alkohola, sam poskrbeti za objektivno ugotovitev. Da v primeru suma alkoholiziranosti dokazno breme preide na zavarovanca, je izrecno določeno v točki 3.b prvega odstavka 3. člena, v kateri je navedena njegova obveznost, da poskrbi, da se s skrbno analizo natančno ugotovi stopnja njegove alkoholiziranosti; in v 1.b točki drugega odstavka 3. člena Pogojev AO-90, po kateri mora zavarovanec dokazati, da nastanek škode ni v vzročni zvezi z njegovo alkoholiziranostjo.
Pri jamčevanju za pravne napake zahtevek za vračilo kupnine ni odškodninski zahtevek in za njegovo uveljavljanje ne veljajo roki, ki so določeni za odškodninske terjatve.