ZZDej člen 42, 42/1, 42/3. ZUP (1986) člen 209, 209/4.
dodelitev koncesije - presoja mnenj
Kadar gre za odločanje na podlagi mnenja drugih organov - 4. odstavek 209. člena ZUP (1986) - ni dovolj, da so ta mnenja zahtevana, ampak morajo biti v odločbi tudi presojana.
CZ (1976) člen 272. CZ člen 182. ZPD člen 82. Odredba o proizvodih, ki spadajo med kmetijsko mehanizacijo, naprave in drugo opremo, kmetijska orodja za primarno obdelavo zemljišča in nadomestne dele za to opremo in naprave člen 1, 1/1-5.
prometni davek - plačilo razlike - proizvodi, od katerih se plačuje nižji davek
V času uvoza veljavna odredba stroja za ovijanje okroglih bal v folijo (še) ni uvrščala med proizvode, od katerih prometa se izjemoma plačuje nižji 5% davek. Odredba pa tudi ne dopušča širitve izjem še na druge proizvode.
Glede na ugotovljeno dejansko stanje je opredelitev skupnosti med toženko in J. B. kot trajne življenjske skupnosti v smislu 12. člena ZZZDR materialnopravno pravilna. Ta skupnost obsega vse značilnosti skupnosti zakoncev, zlasti skupno življenje, medsebojno pomoč in ekonomsko skupnost, kar se je tudi navzven kazalo kot trajna življenjska skupnost in jo je okolica kot tako zaznala.
gospodarski spor - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija
Ker je bila sodba prve stopnje izdana po uveljavitvi novega ZPP, je za dovoljenost revizije odločilna vrednost spornega predmeta 5.000.000,00 SIT, pri njenem ugotavljanju pa se upošteva vsak posamezni glavni zahtevek.
Upravni organ mora na ugovore soseda zoper izdajo lokacijskega dovoljenja v odločbi presoditi. Pomanjkljiva je obrazložitev, kadar upravni organ sledi mnenju sanitarnega inšpektorja in povzame njegovo neobrazloženo stališče, da so ugovori neupoštevni.
ZUS člen 4, 4/2, 34, 34/1-5.ZDRS člen 29. ZUP (1986) člen 223.
dopustnost upravnega spora - nevložitev pritožbe v upravnem postopku
Ker zoper ugotovitveno odločbo o državljanstvu, ki jo je na podlagi 29. člena ZDRS izdal prvostopni upravni organ, ni bila vložena pritožba, je potrebno tožbo po 5. točki 1. odstavka 34. člena ZUS zavreči.
Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da je prvi toženec nenadoma udaril tožnika in nista sprejeli njegove trditve, češ da ga je tožnik izzval s tem, da mu ni dovolil govoriti s prijateljem.
Sodišče prve stopnje je v sodbi zapisalo, da tožencu ne verjame, sodišče druge stopnje pa je še dodalo, da trditve prvega toženca niso niti dokazane, niti prepričljive, ker ni razumljivo kako bi bil lahko izzvan zaradi tega, ker mu tožnik ni pustil, da bi se pogovarjal s prijateljem. Ker sta torej sodišči ugotovili, da tožnik ni storil nič takega, zaradi česar bi bil odgovoren za povzročeno škodo, sta pravilno uporabili 154. člen ZOR in razsodili, da mora prvi toženec povrniti škodo, ki jo je povzročil tožniku.
Okoliščin v zvezi z materialnim poslovanjem tožene stranke sodišče ni moglo upoštevati, ker je tožnik upravičen do popolne odškodnine, izjemnih določb o zmanjšanju odškodnine, ki so predvidene v 191.
členu ZOR pa ni mogoče uporabiti, ker prvi toženec tožnika ni udaril po nesreči ali iz majhne malomarnosti (prvi odstavek tega člena), temveč je tožnika namenoma močno udaril v obraz, ko je padel na tla pa ga je še brcal v glavo. O tem, da bi toženci povzročili škodo zato, ker so delali v tožnikovo korist (drugi odstavek 191. člena) pa tudi ni mogoče govoriti.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - izgnanec
Dejstvo, da so tožnico zajeli Nemci in jo kot talko odpeljali v Avstrijo, tam pa izpustili, ne more biti podlaga za sklepanje, da obstoji dejansko stanje, ki ga za priznanje statusa izgnanca zahteva 2. člen Zakona o žrtvah vojnega nasilja. Glede na to in ker tožnica, kljub pozivu upravnega organa, ni predložila nobenih dokazov, da obstoji dejansko stanje iz navedene zakonske določbe, in tožnica v tožbi celo sama navaja, da za svoje navedbe nima neposrednih dokazov, je bila tožba utemeljeno zavrnjena.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist
Predmet zahtevka je bilo plačilo nadomestne koristi iz 219. člena ZOR, ki predstavlja le konkretizacijo enega od primerov iz tretjega odstavka 210. člena ZOR.
Okolnost, da je tožnik izročil toženki ključe skladišča (ki so toženki omogočili neoviran vstop), ne preprečuje uporabe 219. člena ZOR, za katerega je odločilno, da je toženka skladišče uporabljala in se s tem okoristila.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina kot pravni standard - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti
Strokovna literatura, ki omogoča vpogled v sodno prakso in primerljivost zadev, je dosegljiva strankam in še posebej odvetnikom (konkretno glede višine odškodnin v delu "Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo, pregled sodne prakse, Ljubljana 2001"), ter odraža stanje na področju priznavanja odškodnin. Termin "pravična in primerna odškodnina" kot pravni standard in ki je rezultat več konkretnih in primerljivih odločitev, je tako preverljiv tudi širše.
V postopku izvršitve varstvenega ukrepa, izrečenega z odločbo o prekršku, tožnik ne more uspeti z ugovori, ki se nanašajo na odločbo o prekršku, ki se izvršuje. Prav tako za odločitev v stvari ni pomembno, da je tožnik vložil zahtevo za sodno varstvo, saj ta po določbi 200. člena Zakona o prekrških ne odloži izvršitve odločbe.
gospodarski spor - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija
Če zahtevki na plačilo tečajnih razlik izvirajo iz različnih računov za različne dobave blaga (čeprav na podlagi pogodbe o medsebojnem sodelovanju), se dovoljenost revizije presoja po vrednosti vsakega zahtevka posebej.
izvršba - napotitev na pravdo - izpodbijanje izvršilnega naslova - sporazum o ustanovitvi zastavne pravice
Višje sodišče ni bilo dolžno po uradni dolžnosti upoštevati tožnikov ugovor ničnosti zaradi oderuških obresti. Če bi hotel tožnik izpodbijati izvršilni naslov, bi moral vložiti posebno tožbo. Z opozicijsko tožbo pa lahko izpodbija dovoljenost izvršbe in ne obstoj same terjatve, ki je pravnomočno ugotovljena v izvršilnem naslovu. S tožbo, ki jo je tožnik kot dolžnik vložil potem, ko ga je sodišče po 54. členu ZIP napotilo na pravdo, lahko ugovarja samo to, da je v izvršilnem naslovu zapisana terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti sodne odločbe oziroma sodne poravnave kot izvršilnega naslova (8. točka 50. člena tedaj veljavnega ZIP oz. 55. člena sedaj veljavnega Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ, Ur.l. RS, št. 51/98) ali da je zastarala (11. točka 50. člena ZIP oz 55. člena ZIZ) ali da je upnik odložil izpolnitev obveznosti za čas, ki se še ni iztekel (9. točka 50. člena ZIP oz 55. člena ZIZ). V teh primerih gre za dejstva, ki se nanašajo na samo terjatev, ki torej pomenijo njeno prenehanje ali jo odlagajo in ovirajo njeno izpolnitev. Le za takšne vrste dolžnikovih ugovorov je zakon predvidel napotitev na pravdo.
Upravni organ ocene dejanskih ugotovitev, ki so podlaga za subsumpcijo pod element predpisa, ki ga opredeljujemo kot nedoločen pravni pojem, ne izvede po prostem preudarku, ampak gre pri tem za pravno odločanje. Ob ugotovitvi tožnikove neprimernosti za posest in nošenje orožja upravni organ v skladu z določbama 19. in 31. člena ZOro ni ravnal nezakonito, ker je tožnikovo vlogo za nabavo orožja zavrnil in tožniku tudi odvzel orožje.
URS člen 23, 26.ZOR člen 172. ZP člen 37, 152. Pravilnik o notranjem poslovanju organov za postopek o prekrških člen 94.
povzročitev škode - odgovornost za drugega - objektivna odgovornost - odgovornost države za delo državnih organov - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - carinski postopek - zaseg predmetov - uvedba in vodenje postopka za prekršek - zastaranje pregona - pravica do sojenja v razumnem roku
26. člen URS v II. poglavju, kjer ureja človekove pravice in svoboščine, res predvideva pravico do povračila škode, toda samo v primeru, ko gre za nesorazmeren protipraven poseg v človekove pravice. Tožnik seveda utemeljeno navaja, da so v Republiki Sloveniji varovane človekove pravice državljanov Slovenije in drugih oseb na njenem teritoriju (torej tudi tujih državljanov), vendar bi moral za nastanek odškodninske obveznosti države dokazati kršitev človekovih pravic in svoboščin in protipravno ravnanje državnih organov. Sama uvedba določenega postopka, ki je predviden z zakonom, ne more biti protipraven poseg v človekovo pravico niti v primeru suma storitve kaznivega dejanja, kaj šele carinskega prekrška. Dokler postopek poteka tako, kot je predvideno z zakonom in nesorazmerno ne posega v katero od človekovih pravic, ki so navedene v Ustavi (na primer prepoved mučenja ali varstvo osebne svobode, ki sta opredeljeni v 18. in 19. členu URS), ni mogoče zahtevati prepovedi posega ali odškodnine zaradi storjenega posega.
razlogi za revizijo - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazno breme - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Revizije zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dopustno vložiti; enako velja tudi za relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje, na primer določb o dokaznem bremenu.