tujec - odstranitev tujca iz države - odločba o vrnitvi - nezakonito prebivanje - določitev roka za prostovoljno vrnitev - razmerje med postopkom izdaje odločbe o vrnitvi in prekrškovnim postopkom
Predmet odločanja v tem upravnem sporu je zgolj izpodbijana odločba prvostopenjskega organa, s katero je bilo tožniku naloženo, da mora državo zapustiti v postavljenem 30 dnevnem roku. Ugovor tožnika, da v Republiki Sloveniji prebiva legalno, saj odločitev pristojne upravne enote še ni pravnomočna, glede na navedeno, ni utemeljen.
izbris iz poslovnega registra - upravni postopek - upravna zadeva
Prva procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena za upravno odločanje in s tem za uporabo upravnega postopka je, da je zadeva (stvar), o kateri naj bi odločil organ, sploh upravna zadeva. Če organ spozna, da ne gre za upravno zadevo, je absolutno nepristojen za odločanje o pravnem razmerju (129. člen ZUP). Če bi kljub temu odločil o takšni stvari, bi bila izdana odločba nična. Če torej upravne zadeve ni, ni mogoče voditi upravnega postopka niti izdati konkretnega upravnega akta (odločbe).
Ker so po peti alineji 2. člena ZPRS-1 enote poslovnega registra poslovni subjekti, deli teh poslovnih subjektov in podružnice tujih podjetij, tožnica pa ni enota poslovnega registra, ampak registrski organ (tretja alineja 2. člena ZPRS-1), ji 20. člen ZPRS-1 po presoji sodišča ne daje pravice zahtevati, da AJPES iz registra izbriše v njem vpisano poslovno enoto.
Zahteva, naj AJPES izvrši izbris C. iz PRS, torej ne predstavlja materialnopravno določene pravice (ali obveznosti) tožnice, o kateri bi morala toženka vsebinsko odločiti in posledično izdati upravni akt iz 2. člena ZUS-1.
ZBPP od prosilca ne zahteva, da določno oblikuje predmet in vsebino vloge oziroma postopka, za katerega želi brezplačno pravno pomoč. Obliko in obseg brezplačne pravne pomoči prosilec sicer lahko navede, če ne, pa ju v skladu z drugim odstavkom 26. člena in 28. členom ZBPP določi oziroma določi drugače organ za brezplačno pravno pomoč.
dovoljenje za začasno prebivanje - socialna varnost - pravica do socialne varnosti - vročitev upravne odločbe - vročitev
Tretji odstavek 90. člena ZTuj-2 se lahko uporabi le, če je postopek odločanja o vlogi tujca še v teku in tujec v tem postopku ne sodeluje, da bi organ lahko izdal meritorno končno odločbo. Zgolj vročitev ne pomeni, da je postopek še v teku, saj gre zgolj za vprašanje vročitve upravnih odločb.
dovoljenje za nabavo orožja - pogoji za izdajo dovoljenja - pogoj zanesljivosti
Sodišče ne more slediti stališču tožnika, da je posamezniku nezanesljivost dopustno očitati zgolj v primeru, če je bil pravnomočno obsojen za prekršek ali kaznivo dejanje, za kar v primeru tožnika nesporno ne gre, saj je sam predložil potrdili o nekaznovanosti. Kazenski postopek zoper tožnika je bil v fazi preiskave sicer res ustavljen, vendar pa so bili tožniku zaseženi predmeti-revolver z dvema nabojema odvzeti s pravnomočno sodno odločbo in sicer s posebnim sklepom. Zato ni mogoče pritrditi tožniku, da iz sodne odločbe o ustavitvi postopka izhaja, da pri njem niso podani razlogi za odvzem orožnega lista in orožja. Dejstvo, da je bila preiskava zoper tožnika ustavljena, pa tudi ne pomeni, da je bil očitek suma storitve kaznivega dejanja očitno neutemeljen in to, zakaj je bila preiskava ustavljena, jasno izhaja iz obrazložitve sklepa o ustavitvi preiskave.
Zakonodajalec je kot zanesljivo osebo opisno določil osebo, za katero se na podlagi ugotovljenih dejstev lahko sklepa, da orožja ne bo zlorabljala ali ga neprevidno, nestrokovno ter malomarno uporabljala in shranjevala, ali ga prepuščala osebi, ki ni upravičena do posesti orožja; že vnaprej pa predvideva, da posameznik v nobenem primeru ni zanesljiv, če gre za enega izmed prej naštetih primerov. Povedano z drugimi besedami navedeno torej pomeni, da, v kolikor nastopi že zgolj eden izmed navedenih primerov, to že samo po sebi pomeni, da je oseba nezanesljiva, medtem ko je potrebno v drugih primerih to ugotoviti na podlagi ravnanja posameznika z orožjem.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vsebinski kriterij
V obravnavanem primeru je tožena stranka presodila, da tožnica vsebinskega kriterija iz 24. člena ZBPP ne izpolnjuje, na podlagi odgovora tožnici postavljene odvetnice, ki k odgovoru ni priložila zapisnika o ugotovitvah, iz katerega bi bili jasno razvidni utemeljeni razlogi za odobritev nadaljnje oblike brezplačne pravne pomoči tožnici v predmetnem postopku in da sama ni vložila pritožbe v zastopstvu tožnice, temveč je pritožbo vložila tožnica sama.
Samo dejstvo, da postavljena odvetnica toženi stranki ni posredovala zadevnega zapisnika, še ne omogoča ocene, kot jo je naredila tožena stranka, da zaradi tega tožnica ne izpolnjuje vsebinskega kriterija iz 24. člena ZBPP. Tega tudi ne omogoča dejstvo, da je tožnica pritožbo zoper navedeni sklep Okrajnega sodišča v Kranju vložila sama, saj tožnica v tem sklepu ni bila poučena o tem, da rok za vložitev pritožbe (zaradi Odredbe Predsednika VS) ne teče. Tožena stranka bi morala sama, glede na dejstva in okoliščine o zadevi, kot jih je navedla tožnica v vlogi, presoditi utemeljenost dodelitve brezplačne pravne pomoči, to je, ali ima tožnica s pritožbo v pritožbenem postopku verjetni izgled za uspeh.
tujci - dovoljenje za stalno prebivanje - združitev družine - dokumenti - ponarejeni dokumenti
Tožena stranka je svoje ugotovitve glede nepristnosti listin ugotovila v nasprotju z mnenjem Nacionalnega forenzičnega laboratorija. Tožena stranka ni preverjala družinske vezi tožnika z družinskimi člani s pomočjo mednarodnih organizacij.
kmetijska zemljišča - komasacija - test sorazmernosti
Test sorazmernosti posega v lastninsko pravico mora prestati tudi posamični akt, s katerim upravni organ odloča o komasaciji, v tem primeru o uvedbi komasacije, ki vključuje tudi prej našteta zemljišča tožnikov. Zato je bil upravni organ ob uvedbi komasacije dolžan preizkusiti, ali je vključitev zemljišč tožnikov potrebna za dosego cilja komasacije, to je smotrno izrabo kmetijskih zemljišč na konkretnem komasacijskem območju.
verifikacija stare devizne vloge - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - izvršitev odločb ESČP - pravice in obveznosti po ZNISESČP - prenos sredstev na privatizacijski račun - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami
Ker so bila devizna sredstva s starih deviznih knjižic tožeče stranke veljavno prenesena na njen posebni račun za uporabo v postopku privatizacije in torej na dan odločanja tožeča stranka ni imela terjatve do Banke, RS ne more prevzeti izpolnitve obveznosti za neobstoječo terjatev tožnika.
SZ člen 87, 87/2. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-4, 279/2.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - ničnost odločbe - ničnostni razlogi - zahteva stranke
Pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, predpisanem z zakonom in ne z naknadno izdajo dodatnega posamičnega upravnega akta, kot je bilo storjeno v konkretnem primeru s tem, da je bila izpodbijana Druga odločba naknadno izdana brez podlage v zakonu.
ZDT-1 člen 6, 6/1, 37, 37/1, 37/2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
napredovanje državnega tožilca - ocena tožilske službe - pravica do izjave
Tožena stranka je izvedla dokazno oceno in je obrazložila svojo odločitev, ne da bi bilo iz nje razvidno, kako je v dokazno oceno vključila ugovore (obrambe), ki jih je v postopku navajala tožnica, oziroma iz odločbe ni razvidno, zakaj ni tožena stranka upoštevala nobenega vsebinskega ugovora tožnice v zvezi z ugotovljenimi nepravilnostmi. Pravica do izjave namreč ni spoštovana, če ima stranka zgolj formalno možnost, da se brani, tako da organ (s)prejme njene pisne vloge ali vzame ustno izjavo na zapisnik.
Tožena stranka ni zadostila minimalnim procesnim kriterijem obrazloženosti odločitve, ki jih sodišče mora upoštevati v presoji zakonitosti akta Dts na podlagi standardov iz 6. člena EKČP. Posledično sodišče niti ni moglo opraviti (zadržanega) testa očitne nerazumnosti glede upoštevanja materialno-pravnih kriterijev za oceno državnotožilske službe.
ZUS-1 člen 37. ZUP člen 214. ZIUOOPE člen 16, 16/3.
COVID-19 - delo s skrajšanim delovnim časom - nadomestilo plače - neobrazložena odločba
Toženčev zaključek, da se tožnici pravica do subvencije za skrajšanje polnega delovnega časa ne prizna za pri njej zaposlena A. A. in B. B., ker se subvencionirane zaposlitve izključujejo z interventnimi zakoni, bi moral namreč temeljiti na navedbi konkretnih pravnih (zakonskih) norm, ki izključujejo hkratno prejemanje subvencije v okviru programov aktivne politike zaposlovanja in subvencije za skrajšanje polnega delovnega časa za posameznega zaposlenega delavca (4. točka prvega odstavka 214. člena ZUP).
Pravilnik o nezahtevnih in enostavnih objektih na kmetijskih in gozdnih zemljiščih v Mestni občini Koper (2016) člen 6, 6/4. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v Mestni občini Koper člen 40, 40/1, 40/1-3, 59, 59/6.
pogoji za izdajo soglasja - soglasje za postavitev objekta - skladnost gradnje s prostorskim aktom - nezahtevni kmetijski objekt - kmetijsko gospodarstvo - kmečka lopa - obdelava kmetijskega zemljišča
Četudi bi upoštevali vsa kmetijska zemljišča, ki jih ima v uporabi tožnikovo kmetijsko gospodarstvo (in ne le zemljišč, ki so po dejanski rabi njive in vrtovi in/ali nasadi, kot to sicer zahteva PUP oziroma Pravilnik), to za postavitev kmečke lope ne dosega zahtevanih več kot 5 ha obdelovalnih kmetijskih površin, pač pa le 1,91 ha. Ključno v zadevi torej je, da temeljnega pogoja za pridobitev soglasja za postavitev kmečke lope velikosti 65 m2 na kmetijskem zemljišču, to je zahtevane površine strnjenih kmetijskih zemljišč določene dejanske rabe, tožnikovo kmetijsko gospodarstvo ne izpolnjuje.
Glede na to, da med strankama ni spora o tem, da so na predmetnih zemljiščih parc. št. 111 in 000, obe k.o. ... v vrstah posajene sadike gozdnega drevja, med seboj oddaljene od 2,5 m do 3 m ter da tožnica ne prereka zaključka upravnih organov obeh stopenj, da gre za iglavce in listavcev v mešanem sestoju, ob upoštevanju podatkov Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS), da ima zemljišče parc. št. 111 površino 8.611 m2 in boniteto 53, zemljišče parc. št. 000 površino 6.488 m2 in boniteto 67 ter da sta v Lokacijski informaciji Občine Šenčur št. 0611-1/2018-0004 s 4. 12. 2018 obe zemljišči po osnovni namenski rabi označeni kot "II. Območja kmetijskih zemljišč", po podrobnejši namenski rabi pa kot "K1- najboljša kmetijska zemljišča", sodišče pritrjuje upravnima organoma obeh stopenj, da gre v tem primeru za prvo območje kmetijskih zemljišč. Obe zemljišči sta namreč v celoti opredeljeni kot najboljši kmetijski zemljišči, s čimer spadata v območje trajno varovanih kmetijskih zemljišč. To pomeni, da je pravilen zaključek upravnih organov obeh stopenj, da sta bili kršeni določbi prvega odstavka 4. člena in 4.a člen ZKZ, saj se navedeni zemljišči nesporno uporabljata kot nasad gozdnega drevja, čeprav nobeno izmed njiju nima bonitete manjše od 30.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zloraba možnosti dodelitve brezplačne pravne pomoči
Peta alineja 8. člena ZBPP določa, da se BPP po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Glede na ugotovljeno dejansko stanje v zadevi, bi upravni organ lahko uporabil omenjeno zakonsko določbo, ki jo je zakonodajalec uvrstil v določbe ZBPP ravno iz razloga, da se prepreči veriženje prošenj, do katerih prihaja v praksi, ko prosilec želi zoper odločbo organa za BPP sprožiti upravni spor, hkrati pa prosi za BPP za sestavo tožbe v upravnem sporu. Ne glede na to, je v izpodbijani odločbi toženka tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP obravnavala vsebinsko ter jo zavrnila.
brezplačna pravna pomoč - uspeh stranke v postopku - verjeten izgled za uspeh
Sodišče soglaša s toženko, da s tožnikove strani navedeni razlogi za vložitev revizije v prošnji za BPP in dopolnitvi omogočajo zaključek, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, da tožnik ni navedel dejstev in okoliščin o zadevi, na podlagi katerih bi bilo mogoče izključiti nerazumnost zadeve oziroma na podlagi katerih bi bilo mogoče presoditi, da ima tožnik v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno vložiti predlog za dopustitev revizije. Zato se sodišče z organom za BPP strinja, da tožnik ni izpolnil objektivnega pogoja za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP.
ZUS-1 člen 28, 36, 36/1,36/1-2. ZBPP člen 34, 34/4. ZS člen 83a.
brezplačna pravna pomoč - tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - nujna zadeva - epidemija - tek rokov - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Obravnavana zadeva je nujna v smislu 9. točke drugega odstavka 83. člena ZS, zato je rok za vložitev tožbe v tem upravnem sporu tekel tudi v času trajanja posebnih ukrepov zaradi nastanka izrednega dogodka, to je epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) - koronavirus.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahteva za izplačilo sredstev - kontrola na kraju samem
Prijavljene površine morajo nepretrgano ustrezati pogojem za upravičenost. V obravnavanem primeru pa je bilo ob kontroli pri spornih površinah ugotovljeno drugačno stanje od tistega, ki ga je tožnik prijavil v zbirni vlogi, in sicer neobdelanost in zato neobstoj (prijavljene rabe) trajnega travinja kot upravičene kmetijske površine za uveljavljanje zahtevka OMD. Glede na navedeno se torej tožnik ne more z uspehom sklicevati na to, da je sporne površine po kontroli vendarle popasel oziroma obdelal.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja
V času izgradnje sporne frčade v letu 2017 (med strankama nesporno dejstvo) in v času začetka predmetnega inšpekcijskega postopka veljavna Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje je v prilogi 3: Vzdrževanje objekta sicer resda določala, da izvedba frčad sodi med vzdrževanje objekta, vendar le v primeru, če se dela izvajajo brez posega v konstrukcijo objekta.
verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - prepozna vloga - rok za vložitev zahteve - prekluzivni rok - zavrženje zahteve
Tožnik ne prereka ugotovitvi tožene stranke, da svoje zahteve ni vložil v roku, določenem v prvem odstavku 11. člena ZNISESČP. Vendar hkrati navaja, da je že njegova mama pravočasno vložila zahtevo za verifikacijo sporne stare devizne vloge. K mamini vlogi pa je bila priložena izjava, da se tožnik odpoveduje pravicam lastništva sporne stare devizne hranilne vloge v korist mame. Priložena izjava tožnika se je torej nanašala na zahtevo za verifikacijo stare devizne vloge njegove mame, ne pa na njegovo zahtevo.