ZEN člen 11, 11/1, 12, 28, 29, 29/2, 30, 30/3, 32. ZAgrS člen 2, 2/1, 15. ZPVAS člen 2, 2/1, 11, 12, 12/2.
zemljiški kataster - evidentiranje urejene meje - stranka v postopku - pravna sposobnost - agrarna skupnost - pooblastilo za zastopanje
Agrarna skupnost po izrecni določbi drugega odstavka 2. člena ZPVAS ni pravna oseba; je sicer pravna skupnost ter iz nje izvirajo določeni pravni učinki, a nikakor ne takšni, da bi bila nosilec stvarno pravnih pravic (11. člen ZPVAS). Celo v primeru, če bi bilo pri nepremičnini v zemljiški knjigi vpisano ime agrarne skupnosti (vendar v konkretnem primeru ni tako), bi bili nosilci pravic in obveznosti še vedno solastniki te nepremičnine; bodisi kot lastniki (1. alineja 12. člena ZPVAS) bodisi kot skupni lastniki (2. alineja 12. člena ZPVAS). Upravna organa imata sicer prav, ko navajata, da je skladno z 32. členom Pravil agrarne skupnosti za zastopanje in predstavljanje agrarne skupnosti upravičen predsednik upravnega odbora in da zbor agrarne skupnosti lahko določi ali pooblasti drugo osebo, ki bo zastopala in predstavljala agrarno skupnost proti tretjim osebam, vendar odgovora na vprašanje, kdo lahko sodeluje v postopku pri izvedbi geodetskih storitev in v upravnem postopku, ki ga vodi geodetska uprava, po presoji sodišča ne gre iskati v ZPVAS, Pravilniku in Pravilih, temveč v ZEN, ki kot lex specialis ureja obravnavano področje.
ukrep kmetijskega inšpektorja - denarna kazen - z aktom ni poseženo v pravni položaj tožnika - ni upravni akt
Z izpodbijanim sklepom (v njegovi 1. točki izreka) se le nadaljuje izvršba glede tožnikove obveznosti, o kateri je že bilo odločeno v izvršilnem naslovu – inšpekcijski odločbi z dne 24. 12. 2015 in izvršba denarne kazni, ki je bila izrečena s sklepom z dne 2. 4. 2019. Izpodbijani sklep o denarni kazni je bil torej izdan z namenom izvršitve obveznosti, naložene z navedeno inšpekcijsko odločbo, in zato ne predstavlja ponovnega odločanja o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, ampak le z zakonom predviden način prisilne izvršitve naložene obveznosti. Izbira z zakonom predvidenega načina izvršbe (in sama izvršba, ki je skladna z normativno ureditvijo), namreč ne predstavlja odločanja o obveznosti, nalaganja obveznosti in s tem tudi na novo ne posega v pravni položaj tožnika.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - izjemna brezplačna pravna pomoč - odvzeta poslovna sposobnost
Med strankama je v zadevi nesporno pravno odločilno dejstvo, ugotovljeno tudi v izpodbijani odločbi, da tožnikov edini prihodek predstavlja pokojnina v višini 937,35 EUR mesečno. Na navedeni nesporni dejanski podlagi je toženka po presoji sodišča pravilno zaključila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP, kot je določen v 13. členu ZBPP.
Tožniku je bila na podlagi pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani, .., v povezavi s Sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, ..., delno odvzeta poslovna sposobnost za vsa dejanja, povezana s sodnimi upravnimi in drugimi postopki, in sicer zaradi pogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih postopkih. Na navedeni podlagi je toženka po presoji sodišča pravilno zaključila, da tožnik ne izpolnjuje niti pogoja za dodelitev izjemne BPP, kot je določen v šesti alineji drugega odstavka 22. člena ZBPP.
odobritev pravnega posla - promet s kmetijskimi zemljišči - vrstni red predkupnih upravičencev - izbira predkupnega upravičenca
Vrstnega reda predkupnih upravičencev po ZKZ po presoji sodišča v primerih, kot je obravnavani, kljub nepopolnosti ureditve ni mogoče nadomestiti s pravilom iz tretjega odstavka 66. člena SPZ.
Ravnanje upravnih organov obeh stopenj, ki sta z uporabo pravila iz drugega odstavka 23. člena ZKZ prepustila izbiro ponudnika prodajalcu, je materialnopravno pravilno.
ZV-1 člen 7, 7-35, 105, 105/2, 124. ZSRib člen 4, 28, 55. Uredba o vodnih povračilih (1995) člen 2, 5, 6, 6-13, 9.
vodno povračilo - okoljska dajatev - posebna raba - izvajanje ribiškega upravljanja - ribiška družina
Ker gre za posebno rabo vode, za tako rabo pa je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja, je imetnik vodne pravice dolžan plačevati za rabo vode vodno povračilo, sorazmerno obsegu vodne pravice. Vodno povračilo se plača ob upoštevanju načela povrnitve stroškov povezanih z obremenjevanjem voda.
Tožnik je ribiška družina, ki ima sklenjeno koncesijsko pogodbo za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiškem okolišu in deluje v javnem interesu. V javnem interesu se izvajajo vse naloge, razen izvajanja ribolova. Glede na to pri odmeri vodnega povračila v obravnavanem primeru odločitve ni mogoče preprosto sprejeti z razlago, da gre pri tožeči stranki za rabo vode, ki je najbolj podobna športnemu ribolovu v komercialnih ribnikih. Res gre v obeh primerih za ribolov, vendar pa so med obema dejavnostma pomembne z zakonom opredeljene razlike.
ZUS-1 člen 37. ZUP člen 214. ZIUOOPE člen 16, 16/3.
COVID-19 - delo s skrajšanim delovnim časom - nadomestilo plače - subvencioniranje zaposlitev - neobrazložena odločba
Toženec v izpodbijanem sklepu razloguje le, da je bilo z vpogledom v podatke ugotovljeno, da ima tožnica za A. A. sklenjeno pogodbo o subvencioniranju zaposlitve v okviru programov aktivne politike zaposlovanja. To pa ne predstavlja navedbe konkretne pravne (zakonske) podlage in razlogov za odločitev, ki bi omogočala sodni preizkus toženčeve odločitve.
neposredna plačila - kmetijstvo - nepovratna sredstva - vračilo sredstev - pogoji za dodelitev sredstev - državna pomoč - kmetijska politika
Finančna pomoč za nadomestilo škode v čebelarstvu in namenila podporo čebelarjem zaradi suše in pozebe v letu 2012, v posledici česar je prišlo do zmanjšanja medenja. Mogoče se je strinjati, da ne gre za ukrepe kmetijske politike v smislu državne pomoči v skladu z Zakonom o kmetijstvu. Ukrepi kmetijske politike obsegajo ukrepe kmetijsko tržno cenovne politike, ukrepe razvoja podeželja in druge ukrepe, ki so pomembni za uresničevanje sprejetih ciljev kmetijske politike.
Pogodba je v skladu z ustaljeno sodno prakso sklenjena, ko ponudnik prejme izjavo o sprejemu ponudbe. Ponudnik je na ponudbo vezan, pogodba je sklenjena s prejemom izjave o sprejemu ponudbe.
Ugovore, ki se nanašajo na zatrjevane napake volje glede sklenitve pogodbe, je mogoče uveljavljati s tožbo v civilnem postopku pred pristojnim rednim sodiščem.
ZUVRAS člen 17, 17/1. ZUP člen 9, 146, 146/4, 214, 214/1.
arbitražni sporazum - nepremičnina - finančna pomoč - državna meja - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke v postopku - bistvena kršitev določb postopka
Dosledno upoštevanje ustavno zagotovljene pravice stranke do izjave, ki se na drugi strani zrcali v dolžnosti upravnega organa, da se ustrezno izreče o vseh njenih navedbah, dokazih in stališčih, prispeva, da se pretresejo vsi za odločitev relevantni vidiki zadeve, in tako pripomore, da se v upravnem postopku v celoti pravilno ugotovi dejansko stanje in pravilno uporabi materialno pravo, izdana upravna odločba pa polno obrazloži in tako stranki omogoči, da jo učinkovito izpodbija. Še toliko bolj je to pomembno, ko gre za enostopenjski upravni postopek, v katerem ni možnosti, da bi morebitne pomanjkljivosti ob obravnavanju pritožbe odpravil drugostopenjski organ.
Sporni znak ne z oblikovnega ne z vsebinskega vidika nima razlikovalnih elementov. Potrošniki pod tem spornim znakom ne morejo domnevati, da napotuje na določen izvor, kar pomeni, da nima razlikovalnega učinka.
inšpekcijski postopek - ukrep stanovanjskega inšpektorja - vzdrževanje skupnih delov večstanovanjske stavbe - pohodna terasa - vzrok za nastanek škode - sodelovanje upravnika v postopku
Glede na namen in naravo etažne lastnine je edina možna razlaga drugega in tretjega odstavka 125. člena ZUS-1 ta, da je upravnik po zakonu pooblaščen, da zastopa etažne lastnike v tem postopku.
V nasprotju z načelom pravičnosti bi bilo, da bi bila pri prodaji terasa obravnavana kot zasebna lastnina, pri vzdrževanju pa bi ista terasa pomenila skupni del in s tem strošek vseh etažnih lastnikov. Navedeno pa po mnenju Vrhovnega sodišča vendarle ne pomeni, da je vzdrževanje pohodne terase, ki istočasno služi kot streha objekta, samo po sebi in neodvisno od okoliščin posameznega primera, dolžnost lastnika posameznega dela (terase). Gradbeni element, ki hkrati pomeni streho objekta in pohodno teraso, sestavljajo tudi skupni deli, ki so v solastnini vseh etažnih lastnikov (hidro in toplotna izolacija).
nepovratna sredstva v kmetijstvu - izpolnjevanje pogojev za pridobitev sredstev na podlagi javnega razpisa - zahteva za izplačilo odobrenih sredstev - načelo pravnomočnosti odločbe
Stroški, ki temeljijo na računih R1 in R2, so bili nesporno predmet preverjanja v postopku, ki se je v obravnavanem primeru končal s pravnomočno odločbo o pravici do sredstev z dne 2. 7. 2013. Izpodbijana odločba, ki je navedene stroške opredelila kot neupravičene, ne da bi upoštevala to dejstvo, zato temelji na nepravilni uporabi določb glede pogojev za izplačilo in razlagi četrtega odstavka 56. člena ZKme-1 ter posledično kršitvi 158. člena Ustave.
inšpekcijski postopek - postopek, uveden po uradni dolžnosti - ustavitev postopka - pravni interes
Inšpekcijski organ prve stopnje z odločitvijo o ustavitvi inšpekcijskega postopka ni posegel v nobeno materialnopravno pravico ali pravno korist tožeče stranke, izpodbijani akt pa v tem smislu za tožečo stranko nima nobenih posledic.
Glede na to, da je bil sklep št. 06122-162/2015-66 z dne 30. 10. 2018 stranki z interesom vročen 2. 11. 2018, tožniku pa 19. 11. 2018, se je novo postavljeni dodatni rok za sanacijo strešnega napušča in kritine iz tega sklepa iztekel 19. 2. 2019. Med strankami ni sporno, da sanacija na ta dan ni bila izvedena. To je ugotovil inšpektor z ogledom, ki ga je opravil 1. 3. 2019, tožnik in stranka z interesom pa tej ugotovitvi ne oporekata. Iz njunih navedb namreč izhaja, da je bila sanacija izvedena šele po izdaji izpodbijanega sklepa z dne 4. 4. 2019. To pa pomeni, da je inšpektor imel dejansko in pravno podlago za izdajo izpodbijanega sklepa, s katerim je tožniku in stranki z interesom izrekel denarno kazen zaradi neizvršitve ukrepa v postavljenem roku iz sklepa z dne 30. 10. 2018 ter jima zagrozil z novo kaznijo za primer, da sanacije ne bosta izvedla niti v novo postavljenem roku.
tujec - nezakonito prebivanje v rs - odločba o vrnitvi
Ugovor tožnika, da v RS prebiva legalno, glede na to, da je vložil prošnjo za izdajo dovoljenja za prebivanje in delo (o kateri še ni bilo odločeno), ni utemeljen.
inšpekcijski postopek - pogodba o opravljanju storitev varovanja - naročnik storitve - ukrep inšpektorja za notranje zadeve
Naročnik storitve po ZZasV-1 je očitno subjekt, ki potrebuje varovanje določene dobrine, pogodba o varovanju pa pogodba, sklenjena med njim in imetnikom licence, ki mu bo varovanje te dobrine zagotovil. V tej zadevi organ kot naročnika iz pogodbe 0085-12 šteje družbo B. d.o.o., za katerega naj bi tožnik po tej pogodbi izvajal naloge zasebnega varovanja na varovanem območju družbe D., d. o. o., in sicer v njeni trgovini na naslovu ......... Vendar pa hkrati iz izpodbijane odločbe izhaja tudi, da je med B. d.o.o. (tožnikovim naročnikom) in družbo D d.o.o. sklenjena pogodba o varovanju premoženja, kar pa vse kaže na to, da B. d. o. o. ni naročnik v smislu 11. točke 5. člena ZZasV-1, pogodba št. 0085-12, na katero se nanaša izpodbijani inšpekcijski ukrep iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe, pa ni pogodba o varovanju iz tretjega odstavka 11. člena ZZasV-1.
tujec - odstranitev tujca iz države - odločba o vrnitvi - nezakonito prebivanje - določitev roka za prostovoljno vrnitev - razmerje med postopkom izdaje odločbe o vrnitvi in prekrškovnim postopkom
Predmet odločanja v tem upravnem sporu je zgolj izpodbijana odločba prvostopenjskega organa, s katero je bilo tožniku naloženo, da mora državo zapustiti v postavljenem 30 dnevnem roku. Ugovor tožnika, da v Republiki Sloveniji prebiva legalno, saj odločitev pristojne upravne enote še ni pravnomočna, glede na navedeno, ni utemeljen.
izbris iz poslovnega registra - upravni postopek - upravna zadeva
Prva procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena za upravno odločanje in s tem za uporabo upravnega postopka je, da je zadeva (stvar), o kateri naj bi odločil organ, sploh upravna zadeva. Če organ spozna, da ne gre za upravno zadevo, je absolutno nepristojen za odločanje o pravnem razmerju (129. člen ZUP). Če bi kljub temu odločil o takšni stvari, bi bila izdana odločba nična. Če torej upravne zadeve ni, ni mogoče voditi upravnega postopka niti izdati konkretnega upravnega akta (odločbe).
Ker so po peti alineji 2. člena ZPRS-1 enote poslovnega registra poslovni subjekti, deli teh poslovnih subjektov in podružnice tujih podjetij, tožnica pa ni enota poslovnega registra, ampak registrski organ (tretja alineja 2. člena ZPRS-1), ji 20. člen ZPRS-1 po presoji sodišča ne daje pravice zahtevati, da AJPES iz registra izbriše v njem vpisano poslovno enoto.
Zahteva, naj AJPES izvrši izbris C. iz PRS, torej ne predstavlja materialnopravno določene pravice (ali obveznosti) tožnice, o kateri bi morala toženka vsebinsko odločiti in posledično izdati upravni akt iz 2. člena ZUS-1.
stalno prebivališče - postopek ugotavljanja stalnega prebivališča - pravica do stalnega prebivanja - prijava stalnega prebivališča - dejansko stalno prebivališče
Posamezniku ne sme biti kratena pravica do prijavne obveznosti na določenem naslovu, vendar pod pogojem, da na določenem naslovu posameznik dejansko prebiva, lastnik pa mu bivanje na tem naslovu dovoljuje. V obravnavani zadevi iz upravnega spisa, izpodbijane odločbe ter tožničinih tožbenih ugovorov izhaja, da ji sestra kot lastnica nepremičnine bivanja na tem naslovu ne dovoljuje, tožnica pa na nepremičnini nima solastniške pravice ali druge pravice, na podlagi katere bi lahko to nepremičnino uporabljala.
telekomunikacije - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - varstvo potrošnikov - sprememba splošnih pogojev - odstop od naročniške pogodbe - plačilo storitev - pogodbena kazen
Smisel ureditve iz določb drugega odstavka 129. člena ZEKom-1, ki naročniku omogoča, da v primeru enostranske spremembe pogodbenih pogojev operaterja odstopi od naročniške pogodbe brez plačila stroškov prekinitve naročniškega razmerja in brez pogodbene kazni, je v tem, da se z njo varuje položaj naročnika (kot šibkejše stranke v razmerjih med naročniki in operaterji). Kot pravilno ugotavlja toženka, bi namreč naročnik v takšnem primeru bodisi pristal na spremembo pogodbenih pogojev bodisi nosil negativne finančne posledice, tj. bi bil dolžan povrniti sorazmerni del prejete ugodnosti.