brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - pravica do izjave - ponovni postopek - odprava kršitev
Tožena stranka je v ponovnem postopku upoštevala napotke sodišča, ki je njeno odločbo z dne 27. 7. 2020 odpravilo iz procesnih razlogov, medtem ko v materialno-pravno odločitev ni poseglo in je tožena stranka v ponovnem postopku odpravila kršitev pravice stranke iz 9. člena ZUP in s tem odpravila ugotovljeno kršitev pravil upravnega postopka. Tožena stranka je ugotovila vsa pomembna dejstva in okoliščine konkretnega primera, se do njih opredelila in svojo odločitev ustrezno obrazložila, tožniku pa je pred sprejemom svoje odločitve omogočila seznanitev s predlogom imenovanega odvetnika A.A. za razrešitev z vsemi prilogami, vendar tožnik v danem roku svojega odgovora ni vložil, niti ni zaprosil za podaljšanje danega roka.
ZDIJZ člen 4, 4/1, 5. URS člen 15, 39, 39/2, 82, 111, 111/2.
informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - delovno področje - volitve - tajnost glasovanja
O delovnem področju organov v smislu ZDIJZ je mogoče govoriti le tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznosti organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javnopravnega režima izhajajo.
V delovno področje tožeče stranke sodijo poleg zakonodajne in nadzorne funkcije, tudi njena volilna funkcija, ki je urejena s predpisi in jo obvezuje v okviru njene javne funkcije. Zahtevana informacija izpolnjuje vse kriterije, ki jih za opredelitev informacije javnega značaja določa 4. člen ZDIJZ.
Tajnost glasovanja predsednika vlade ne izključuje niti ne omejuje pravice dostopa do informacij javnega značaja po tem, ko je glasovanje zaključeno. Namen tajnosti glasovanja je v zavarovanju svobodne opredelitve volje poslancev, ki niso vezani na kakršnakoli navodila.
tujci - omejitev gibanja tujcu - nevarnost pobega - sodni nadzor
Toženka v postopku izdaje odločbe po 79.a členu ZTuj-2 preveri, ali so še podane okoliščine iz odločbe o nastanitvi ali pa so po njeni izdaji morebiti nastopile kakšne takšne nove okoliščine, zaradi katerih predhodno obstoječi razlogi za ukrep omejitve gibanja niso več podani. Takšen je tudi okvir sodne presoje v tem upravnem sporu.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-2. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 2. Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PN (2015) člen 1, 2, 3, 52, 53, 54. ZVOP-1 člen 9, 9/4, 32, 33, 34, 34/1, 34/3.
varstvo osebnih podatkov - upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - napačen pravni pouk - zavrženje tožbe
34. člen ZVOP-1 je treba razlagati v povezavi z 32. in 33. členom ZVOP-1, kar pomeni, da mora biti zahteva posameznika za izbris njegovih zatrjevano nezakonito pridobljenih in hranjenih osebnih podatkov v zbirkah policije v upravnem postopku najprej zavrnjena s strani upravljalca, tj. policije. Zoper takšno odločitev pa ima tožnik možnost zahtevati še pravno varstvo s stani Informacijskega pooblaščenca, ki je državni nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov, šele zoper njegovo odločitev pa lahko sproži upravni spor.
Po sodni praksi je sicer izjemoma omogočeno neposredno sodno varstvo na podlagi 34. člena ZVOP-1, vendar le takrat, ko v zadevi o pravici posameznika po ZVOP-1 pred tem ni odločeno z upravnim aktom.
davek na dodano vrednost (DDV) - vračilo DDV - pogoji za vračilo ddv - cestnina - rok za vložitev zahteve za vračilo DDV - poziv na dopolnitev - elektronsko poslovanje
Na podlagi 2. alineje tretjega odstavka 74.b člena ZDDV-1 se šteje, da je zahtevek za dodatne informacije vročen na dan, ko davčni organ od prejemnika prejme potrdilo o prejemu elektronskega sporočila, vendar najkasneje 15. dan od dneva, ko je bil odposlan. Iz obvestila ciljnega strežnika o dostavi nesporno izhaja, da je naslovnik dopis prebral istega dne in sicer 9. 3. 2018 ob 9:32 in je bil s tem poziv za dopolnitev obravnavane vloge tožniku nesporno vročen v skladu z ZDDV-1.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - namembnost nepremičnine - dovozna pot - parkirišče
Po presoji sodišča dajejo že zgolj določbe 218. b člena ZGO-1 odgovor na vprašanje, ali je mogoče za poslovne površine šteti tudi površine zemljišč, ki niso neposredno oziroma v najožjem pomenu namenjene opravljanju tožnikove poslovne dejavnosti, torej prodaji in servisiranju vozil. Po mnenju sodišča torej dovozna pot ali parkirišče za stranke s tožnikovim poslovanjem nista funkcionalno povezana nič manj, kot npr. hodnik, sanitarije ali čakalnica, saj so vse te površine nujno potrebne za normalno uporabo poslovnih prostorov.
Iz obrazložitve sodbe Vrhovnega sodišča RS X Ips 79/2020 z dne 17. 2. 2021 izhaja, da daje Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije državam članicam možnost ureditve znižane ravni obdavčitve energentov, ki so uporabljeni za določene industrijske in komercialne namene iz drugega odstavka 8. člena Direktive. Kot se ugotavlja v sodbi Vrhovnega sodišča RS, iz uvodnih izjav k Direktivi izhaja, da je bil njen namen harmonizacija obveznih, najnižjih ravni obdavčitve energentov in električne energije. Je pa zakonodajalec Unije državam pustil določeno polje proste presoje glede trošarin in določeno prožnost pri določanju in izvajanju politik, ki so prilagojene okoliščinam v državah. Če to ni škodljivo za pravilno delovanje notranjega trga in nima za posledico izkrivljanja konkurence, lahko države članice uvedejo različne stopnje obdavčitve, oprostitve ali davčna znižanja trošarin za energente, ki so porabljeni v določenih dejavnostih in industrijah. Pri čemer je 8. člen Direktive podlaga za to, da lahko države članice uvedejo različne stopnje obdavčitve, oprostitve ali davčna znižanja za energente, uporabljene kot pogonsko gorivo za določene industrijske in komercialne namene, in sicer znotraj obsega, zamejenega z Direktivo, in ne širše. Niso pa države k temu zavezane.
ZEN člen 39, 39/1, 39/4, 39/5, 39/6. ZUP člen 247, 247/2. ZUS-1 člen 27, 27/1, 27/1-2.
postopek ureditve meje - evidentiranje urejene meje - spor o poteku meje - sodni postopek ureditve meje - ustavitev postopka zaradi sodnega urejanja meje - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno in nepravilno ugotovljeno dejansko stanje - ničnostni razlog - odločba, izdana v upravnem postopku - sodna pristojnost
Pri izdaji izpodbijane odločbe, s katero je prvostopenjski organ kot urejena evidentiral dela meje parcele, pri čemer pa je mejo med tema deloma določilo že sodišče, se v postopku ni ravnalo pravilno. Prvostopenjski organ bi moral upravni postopek evidentiranja urejene meje ustaviti in v tem delu ne bi smel izdati vsebinske odločbe. Gre torej za bistveno kršitev pravil postopka v smislu 2. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1, na takšne kršitve pa pazi sodišče in pred njim že drugostopenjski upravni organ po uradni dolžnosti (drugi odstavek 247. člena ZUP). Takšno stališče narekuje tudi ugotovitev, da se opisana kršitev vsebinsko po svoji naravi približuje ničnostnemu razlogu iz 1. točke prvega odstavka 279. člena ZUP. Glede na navedeno toženka izpodbijane odločbe ne more ubraniti s sklicevanjem na to, da s sklepom pristojnega sodišča o sodni ureditvi meje (s strani omenjenega sodišča ali tožnika) ni bila seznanjena. Ali je bil takšen sklep izdan, bi namreč tako prvo- kot drugostopenjski organ lahko ugotovila, oziroma bi to morala ugotoviti, s preprosto poizvedbo pri pristojnem sodišču glede na podatke upravnih spisov.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - po dnevu vložitve prošnje nastali stroški - zmotna uporaba materialnega prava
Iz prošnje za dodelitev BPP ne izhaja, da bi tožnica prosila za poravnavo stroškov, ki so nastali pred vložitvijo prošnje za dodelitev BPP, ampak za kritje nadaljnjih stroškov pravdnega postopka. Toženka ni imela podlage za zavrnitev prošnje za dodelitev BPP na podlagi drugega odstavka 11. člena ZBPP, ali tožnica izpolnjuje pogoje za dodelitev izjemne BPP v obsegu oprostitve plačila nadaljnjih stroškov pravdnega postopka pa toženka ni ugotavljala.
davčni odtegljaj - obresti - obrestna mera - povezane osebe - posojilna pogodba - obresti od posojil - dokazno breme
Ugodnosti po 72. členu ZDDPO-2 se upravičenim prejemnikom obresti priznajo le pod pogojem, da znesek plačanih obresti ni večji, kot bi bil plačan nepovezanim osebam. Davčne ugodnosti se zato ne priznajo, če so obresti plačane po obrestni meri, ki presegajo zadnjo objavljeno, ob času odobritve posojila znano priznano obrestno mero. Izjema pa je določena v primeru iz drugega odstavka 19. člena ZDDPO-2, to je v primeru, če zavezanec dokaže, da bi v enakih ali primerljivih okoliščinah dobil posojilo po obrestni meri, ki je višja od priznane obrestne mere po tem odstavku, tudi od posojilodajalca – nepovezane osebe.
ZTro-1 člen 93. Pravilnik o vračilu trošarine za energente, ki se porabijo za industrijsko-komercialni namen (2013) člen 3, 3/3.
trošarine - vračilo trošarine - zahtevek za vračilo trošarine - pogoji za vračilo - gradbena dela - vračilo trošarine za energente - delovni stroj - evidenca
Skladno z drugim odstavkom 93. člena ZTro-1 je upravičenec dolžan voditi evidence o nabavi in porabi goriva, vračilo trošarine pa uveljavlja med drugim na podlagi evidence o nabavi in porabi goriva, pri čemer pa skladno s četrtim odstavkom istega člena med drugim tudi vsebino evidence, ki jo je treba voditi, predpiše minister, pristojen za finance. Tako je s Pravilnikom o vračilu trošarine za energente, ki se porabijo za industrijsko-komercialni namen v tretjem odstavku 3. člena predpisano, katere podatke se vodi v evidencah iz drugega odstavka 93. člena ZTro-1 (tj. o vrsti in številu strojev v uporabi za industrijsko-komercialni namen, tehničnih podatkih motorja stroja iz prejšnje točke in podatkih proizvajalca o povprečni porabi goriva na uro delovanja stroja, po datumih vpisane ure delovanja motorja stroja, lokaciji delovanja stroja in opis opravila, količini goriva po datumu nabave, vključno s številko izdanega računa, količini goriva po datumu in lokaciji polnitve v stroje in porabi goriva za druge namene). V zadevi ni sporno, da tožnik takšnih evidenc, za dela, ki naj bi po njegovih trditvah v tem upravnem sporu predstavljala 15% del, davčnemu organu ni predložil.
ZNISESČP člen 11, 11/1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3.
verifikacija stare devizne vloge - prepozna vloga - materialni rok - rok za vložitev - zavrženje zahteve
Razumna časovna omejitev pri uveljavljanju pravic je splošno sprejet pravni standard, ki ga je zakonodajalec določil predvsem z namenom dosega pravne varnosti. Petindvajsetmesečno obdobje predstavlja tako razumno časovno omejitev, saj je zakonodajalec z ZNISESČP vsem upravičencem dal dovolj časa za vložitev zahteve za verifikacijo.
Glede na to, da je tožnik svojo zahtevo nesporno vložil po izteku tega roka, ni izpolnil procesne predpostavke za začetek postopka (tj. pravočasnosti zahteve).
ZEN člen 11, 11/1, 12, 28, 29, 29/2, 30, 30/3, 32. ZAgrS člen 2, 2/1, 15. ZPVAS člen 2, 2/1, 11, 12, 12/2.
zemljiški kataster - evidentiranje urejene meje - stranka v postopku - pravna sposobnost - agrarna skupnost - pooblastilo za zastopanje
Agrarna skupnost po izrecni določbi drugega odstavka 2. člena ZPVAS ni pravna oseba; je sicer pravna skupnost ter iz nje izvirajo določeni pravni učinki, a nikakor ne takšni, da bi bila nosilec stvarno pravnih pravic (11. člen ZPVAS). Celo v primeru, če bi bilo pri nepremičnini v zemljiški knjigi vpisano ime agrarne skupnosti (vendar v konkretnem primeru ni tako), bi bili nosilci pravic in obveznosti še vedno solastniki te nepremičnine; bodisi kot lastniki (1. alineja 12. člena ZPVAS) bodisi kot skupni lastniki (2. alineja 12. člena ZPVAS). Upravna organa imata sicer prav, ko navajata, da je skladno z 32. členom Pravil agrarne skupnosti za zastopanje in predstavljanje agrarne skupnosti upravičen predsednik upravnega odbora in da zbor agrarne skupnosti lahko določi ali pooblasti drugo osebo, ki bo zastopala in predstavljala agrarno skupnost proti tretjim osebam, vendar odgovora na vprašanje, kdo lahko sodeluje v postopku pri izvedbi geodetskih storitev in v upravnem postopku, ki ga vodi geodetska uprava, po presoji sodišča ne gre iskati v ZPVAS, Pravilniku in Pravilih, temveč v ZEN, ki kot lex specialis ureja obravnavano področje.
Obveznost iz 2. točke izreka inšpekcijske odločbe prvostopenjskega organa z dne 7. 2. 2017 je treba šteti za izpolnjeno zgolj, če sta zavezanca odrejeno začasno zaščito zagotavljala v celoti (tj. tako na južni kot na vzhodni strani objekta) in ves čas do izvedbe odrejene (delne) obnove objekta. Povsem jasno je namreč, da nevarnost za uporabnike javnih površin ob nevarni gradnji ni odpravljena, če je začasna zaščita zagotovljena zgolj v določenem obdobju (ali pa na posamezne dni), v preostalem obdobju (ali pa na posamezne dni) do obnove objekta pa takšna zaščita ni zagotovljena, ravno tako pa tudi ne, če je zagotovljena zgolj delno (v konkretnem primeru na dan 30. 10. 2018 zgolj v zvezi z južno, ne pa tudi v zvezi z vzhodno stranjo objekta).
ukrep kmetijskega inšpektorja - denarna kazen - z aktom ni poseženo v pravni položaj tožnika - ni upravni akt
Z izpodbijanim sklepom (v njegovi 1. točki izreka) se le nadaljuje izvršba glede tožnikove obveznosti, o kateri je že bilo odločeno v izvršilnem naslovu – inšpekcijski odločbi z dne 24. 12. 2015 in izvršba denarne kazni, ki je bila izrečena s sklepom z dne 2. 4. 2019. Izpodbijani sklep o denarni kazni je bil torej izdan z namenom izvršitve obveznosti, naložene z navedeno inšpekcijsko odločbo, in zato ne predstavlja ponovnega odločanja o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, ampak le z zakonom predviden način prisilne izvršitve naložene obveznosti. Izbira z zakonom predvidenega načina izvršbe (in sama izvršba, ki je skladna z normativno ureditvijo), namreč ne predstavlja odločanja o obveznosti, nalaganja obveznosti in s tem tudi na novo ne posega v pravni položaj tožnika.
odobritev pravnega posla - promet s kmetijskimi zemljišči - vrstni red predkupnih upravičencev - izbira predkupnega upravičenca
Vrstnega reda predkupnih upravičencev po ZKZ po presoji sodišča v primerih, kot je obravnavani, kljub nepopolnosti ureditve ni mogoče nadomestiti s pravilom iz tretjega odstavka 66. člena SPZ.
Ravnanje upravnih organov obeh stopenj, ki sta z uporabo pravila iz drugega odstavka 23. člena ZKZ prepustila izbiro ponudnika prodajalcu, je materialnopravno pravilno.
tožba v upravnem sporu - izločitev uradne osebe - procesni sklep - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep o zahtevi za izločitev uradne osebe je odločitev procesne narave, izdana v postopku odločanja o pravici tožnice do nadomestila za brezposelnost. Po določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo le tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Izpodbijani sklep med navedene sklepe ne sodi in zato ne uživa samostojnega varstva v upravnem sporu.
ZTuj-2 člen 128, 128/1. ZUP člen 68, 129, 129/1, 129/1-3.
tujci - dovoljenje za prebivanje - podaljšanje dovoljenja za prebivanje - pravočasnost vloge
Prvi odstavek 128. člena ZTuj-2 določa pogoje za pridobitev dovoljenja za prebivanje za družinskega člana, šesti odstavek istega člena pa določa, da se družinskemu članu, ki ima dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji, lahko dovoljenje podaljša pod enakimi pogoji kot se izda. Za podaljšanje dovoljenja je potrebno zaprositi pred potekom dovoljenja pri upravni enoti, na območju katere družinski član prebiva. Z zakonom je torej določeno, da je potrebno vlogo za podaljšanje dovoljenja vložiti pred potekom dovoljenja.
Za zavarovanje davčnega dolga zadošča pričakovana in s tem verjetna davčna obveznost, kar pomeni, da so razlogi za obstoj davčne obveznosti močnejši od razlogov, ki bi govorili proti, ter da zato pri ugotavljanju njene višine ni potrebno upoštevati ter presojati vseh razpoložljivih podatkov ter s tem že ugotavljati njene končne višine, kot se zahteva v tožbi. Gre namreč za odločitev, ki je začasna in ki jo je mogoče v skladu z določbami ZDavP-2 ob spremenjenih okoliščinah spremeniti, to je, ali zahtevati dodatno zavarovanje (120. člen) ali pa zavarovanje sprostiti (122. člen).
brezplačna pravna pomoč - dokazilo o izpolnjevanju pogojev - pravica do izjave - kršitev pravil postopka
Tožnik utemeljeno ugovarja kršitvi določb postopka, ker mu toženka ni omogočila podati izjave o ugotovljeni pokojnini, podatka, ki ga je po uradni dolžnosti sama pridobila in je vplival na zavrnitev njegove prošnje za dodelitev BPP. Odsotnost navedenega procesnega dejanja pomeni kršitev 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, ki določa, da se za bistveno kršitev pravil upravnega postopka v vsakem primeru šteje, če stranke ali stranskemu udeležencu ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.