nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - namembnost nepremičnine - dovozna pot - parkirišče
Po presoji sodišča dajejo že zgolj določbe 218. b člena ZGO-1 odgovor na vprašanje, ali je mogoče za poslovne površine šteti tudi površine zemljišč, ki niso neposredno oziroma v najožjem pomenu namenjene opravljanju tožnikove poslovne dejavnosti, torej prodaji in servisiranju vozil. Po mnenju sodišča torej dovozna pot ali parkirišče za stranke s tožnikovim poslovanjem nista funkcionalno povezana nič manj, kot npr. hodnik, sanitarije ali čakalnica, saj so vse te površine nujno potrebne za normalno uporabo poslovnih prostorov.
ZDIJZ člen 4, 4/1, 5. URS člen 15, 39, 39/2, 82, 111, 111/2.
informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - delovno področje - volitve - tajnost glasovanja
O delovnem področju organov v smislu ZDIJZ je mogoče govoriti le tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznosti organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javnopravnega režima izhajajo.
V delovno področje tožeče stranke sodijo poleg zakonodajne in nadzorne funkcije, tudi njena volilna funkcija, ki je urejena s predpisi in jo obvezuje v okviru njene javne funkcije. Zahtevana informacija izpolnjuje vse kriterije, ki jih za opredelitev informacije javnega značaja določa 4. člen ZDIJZ.
Tajnost glasovanja predsednika vlade ne izključuje niti ne omejuje pravice dostopa do informacij javnega značaja po tem, ko je glasovanje zaključeno. Namen tajnosti glasovanja je v zavarovanju svobodne opredelitve volje poslancev, ki niso vezani na kakršnakoli navodila.
davek na dodano vrednost (DDV) - vračilo DDV - pogoji za vračilo ddv - cestnina - rok za vložitev zahteve za vračilo DDV - poziv na dopolnitev - elektronsko poslovanje
Na podlagi 2. alineje tretjega odstavka 74.b člena ZDDV-1 se šteje, da je zahtevek za dodatne informacije vročen na dan, ko davčni organ od prejemnika prejme potrdilo o prejemu elektronskega sporočila, vendar najkasneje 15. dan od dneva, ko je bil odposlan. Iz obvestila ciljnega strežnika o dostavi nesporno izhaja, da je naslovnik dopis prebral istega dne in sicer 9. 3. 2018 ob 9:32 in je bil s tem poziv za dopolnitev obravnavane vloge tožniku nesporno vročen v skladu z ZDDV-1.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - pravica do izjave - ponovni postopek - odprava kršitev
Tožena stranka je v ponovnem postopku upoštevala napotke sodišča, ki je njeno odločbo z dne 27. 7. 2020 odpravilo iz procesnih razlogov, medtem ko v materialno-pravno odločitev ni poseglo in je tožena stranka v ponovnem postopku odpravila kršitev pravice stranke iz 9. člena ZUP in s tem odpravila ugotovljeno kršitev pravil upravnega postopka. Tožena stranka je ugotovila vsa pomembna dejstva in okoliščine konkretnega primera, se do njih opredelila in svojo odločitev ustrezno obrazložila, tožniku pa je pred sprejemom svoje odločitve omogočila seznanitev s predlogom imenovanega odvetnika A.A. za razrešitev z vsemi prilogami, vendar tožnik v danem roku svojega odgovora ni vložil, niti ni zaprosil za podaljšanje danega roka.
ZMZ-1 člen 2, 2/20, 12, 15, 23. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 15, 16, 25, 31. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 24.
mednarodna zaščita - status begunca - mladoletnik brez spremstva - prosilec iz Maroka - informacije o izvorni državi - politično prepričanje kot razlog preganjanja - največja korist otroka
Spoštovanje načela največjih koristi otroka mora biti vodilo tudi v procesu tehtanja realnosti tveganja za kršitev pravic mladoletnika v primeru vrnitve v izvorno državo in se mora odražati tudi v dokaznem bremenu tožene stranke in pravilih in standardih dokazovanja. Pri tem pa je tudi naloga tožene stranke, da je še posebej pozorna, da z mladoletnim prosilcem razčisti vsa za konkreten postopek pomembna dejstva na način, ki je primeren glede na starost prosilca oziroma morebitno mladoletnost.
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi tožena stranka ne verjela tožniku, da je prebivalec z območja zahodne Sahare. V zvezi s tem območjem pa že od leta 1975 naprej obstajajo splošno znana dejstva o političnem in varnostnem konfliktu z maroškimi oblastmi in s tem povezanimi begunskimi taborišči za več sto tisoč ljudi v Alžiriji in tožnik je zatrjeval določeno preganjanje zaradi političnega prepričanja, ki naj bi ga doživel v Maroku zaradi zavzemanja za pravice prebivalcev zahodne Sahare, in da se je bal vrnitve iz razloga, ker je sam prebivalec zahodne Sahare in naj bi sodeloval v demonstracijah, zaradi česar naj bi bil tudi zaprt v letu 2017. To pa pomeni, da tožena stranka ni mogla izvesti zakonite dokazne ocene, brez da bi pred tem ugotavljala stanje v izvorni državi tožnika prek informacij nevladnih in drugih mednarodnih organizacij, tudi UNHCR. To bi bilo nujno potrebno zaradi ugotavljanja tožnikove zunanje verodostojnosti, to je verodostojnosti izjav tožnika.
COVID-19 - delo s skrajšanim delovnim časom - nadomestilo plače - izjeme - način in postopek
Ne more biti katero koli neizpolnjevanje obveznosti iz prve alineje drugega odstavka 74. člena ZZUOOP podlaga za zavrnitev pomoči, ampak samo tista neizpolnitev obveznosti, za katero se v postopku dovolj zanesljivo ugotovi, da ni posledica Covid-19. Tožena stranka tega ni upoštevala, zato je nepravilno uporabila materialno pravo. Poleg tega tožeči stranki ni dala možnosti, da se o tem izjavi pred izdajo odločbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - po dnevu vložitve prošnje nastali stroški - zmotna uporaba materialnega prava
Iz prošnje za dodelitev BPP ne izhaja, da bi tožnica prosila za poravnavo stroškov, ki so nastali pred vložitvijo prošnje za dodelitev BPP, ampak za kritje nadaljnjih stroškov pravdnega postopka. Toženka ni imela podlage za zavrnitev prošnje za dodelitev BPP na podlagi drugega odstavka 11. člena ZBPP, ali tožnica izpolnjuje pogoje za dodelitev izjemne BPP v obsegu oprostitve plačila nadaljnjih stroškov pravdnega postopka pa toženka ni ugotavljala.
ZTuj-2 člen 128, 128/1. ZUP člen 68, 129, 129/1, 129/1-3.
tujci - dovoljenje za prebivanje - podaljšanje dovoljenja za prebivanje - pravočasnost vloge
Prvi odstavek 128. člena ZTuj-2 določa pogoje za pridobitev dovoljenja za prebivanje za družinskega člana, šesti odstavek istega člena pa določa, da se družinskemu članu, ki ima dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji, lahko dovoljenje podaljša pod enakimi pogoji kot se izda. Za podaljšanje dovoljenja je potrebno zaprositi pred potekom dovoljenja pri upravni enoti, na območju katere družinski član prebiva. Z zakonom je torej določeno, da je potrebno vlogo za podaljšanje dovoljenja vložiti pred potekom dovoljenja.
Obveznost iz 2. točke izreka inšpekcijske odločbe prvostopenjskega organa z dne 7. 2. 2017 je treba šteti za izpolnjeno zgolj, če sta zavezanca odrejeno začasno zaščito zagotavljala v celoti (tj. tako na južni kot na vzhodni strani objekta) in ves čas do izvedbe odrejene (delne) obnove objekta. Povsem jasno je namreč, da nevarnost za uporabnike javnih površin ob nevarni gradnji ni odpravljena, če je začasna zaščita zagotovljena zgolj v določenem obdobju (ali pa na posamezne dni), v preostalem obdobju (ali pa na posamezne dni) do obnove objekta pa takšna zaščita ni zagotovljena, ravno tako pa tudi ne, če je zagotovljena zgolj delno (v konkretnem primeru na dan 30. 10. 2018 zgolj v zvezi z južno, ne pa tudi v zvezi z vzhodno stranjo objekta).
Po presoji sodišča prvostopenjski in pritožbeni organ tožnikovih ugovorov in navedb ter vseh relevantnih okoliščin, v zvezi z zatrjevanjem dobre vere in očitkov glede napake carinskega organa (izpolnjevanje pogojev iz člena 220(2)(b) CZS) nista ustrezno presodila. Pritožbeni organ je zavrnitev utemeljil zgolj s pavšalno navedbo, da tožnik v konkretnem primeru ne razpolaga s potrdilom o izvozu blaga iz Vijetnama. Tožnik je v postopku navajal okoliščine, iz katerih po mnenju tožnika izhaja, da je bil dobroveren. Navajal je tudi, da je deklarant oz. pri njemu zaposlen G.G. predložil vse dokumente, navedene na predmetni carinski deklaraciji, tudi certifikat o izvozu, kar izhaja tudi iz elektronskega sporočila z dne 8. 7. 2017.
Zgolj splošna zavrnitev dokaznega predloga pa ne izpolnjuje zakonskih pogojev za zavrnitev dokaznega predloga stranke. Carinski organ ne sme vrednotiti uspeha predlaganega dokaza pred njegovo izvedbo (vnaprejšnja dokazna ocena), kar predstavlja kršitev načela kontradiktornosti postopka. Stranki v postopku je potrebno zagotoviti pravico do kontradiktornega postopka tudi, ko gre za odločitev o naknadnem obračunu uvoznih obveznosti. Po presoji sodišča je pritožbeni organ z zavrnitvijo tožnikovega dokaznega predloga za zaslišanje navedene priče kršil tožnikovo pravico do izvajanja dokazov, ki je zagotovljena v okviru 22. člena Ustave RS.
ukrep gradbenega inšpektorja - denarna kazen - z aktom ni poseženo v pravni položaj tožnika - ni upravni akt
Z izpodbijanim sklepom se le nadaljuje izvršba tožnikove obveznosti, o kateri je že bilo odločeno v sklepu o dovolitvi izvršbe z dne 7. 10. 2013. Izpodbijani sklep in določena denarna kazen pa ne predstavlja ponovnega odločanja o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, ampak le z zakonom predviden način prisilne izvršitve naložene obveznosti2.
Iz tožbenih navedb ne izhaja, da je tožnik obveznost iz izvršilnega naslova izpolnil; da izpodbijani sklep ne bi bil skladen z izvršilnim naslovom ali da bi bil izvršilni naslov odpravljen, spremenjen ali razveljavljen. Podani ugovori v tožbi pa za drugačno presojo sodišča niso relevantni. Na odločitev o inšpekcijskem ukrepu, kot tudi na izpodbijani sklep v postopku upravne izvršbe namreč po določilih ZGO-1 in ZUP ne morejo vplivati aktivnosti v zvezi z legalizacijo spornega dela objekta; tožnik pa se ne more sklicevati niti na odsotnost gradbenega dovoljenja za rušenje, saj je pridobitev tega v njegovi domeni. Glede preostalih tožbenih ugovorov, ki se vsi nanašajo na nemožnost izvršitve naložene obveznosti, pa sodišče pojasnjuje, da bi te ugovore tožnik moral uveljavljati že v upravnem sporu, katerega predmet izpodbijanja bi bila inšpekcijska odločba z dne 24. 10. 2012.
ZNISESČP člen 11, 11/1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3.
verifikacija stare devizne vloge - prepozna vloga - materialni rok - rok za vložitev - zavrženje zahteve
Razumna časovna omejitev pri uveljavljanju pravic je splošno sprejet pravni standard, ki ga je zakonodajalec določil predvsem z namenom dosega pravne varnosti. Petindvajsetmesečno obdobje predstavlja tako razumno časovno omejitev, saj je zakonodajalec z ZNISESČP vsem upravičencem dal dovolj časa za vložitev zahteve za verifikacijo.
Glede na to, da je tožnik svojo zahtevo nesporno vložil po izteku tega roka, ni izpolnil procesne predpostavke za začetek postopka (tj. pravočasnosti zahteve).
ZEN člen 39, 39/1, 39/4, 39/5, 39/6. ZUP člen 247, 247/2. ZUS-1 člen 27, 27/1, 27/1-2.
postopek ureditve meje - evidentiranje urejene meje - spor o poteku meje - sodni postopek ureditve meje - ustavitev postopka zaradi sodnega urejanja meje - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno in nepravilno ugotovljeno dejansko stanje - ničnostni razlog - odločba, izdana v upravnem postopku - sodna pristojnost
Pri izdaji izpodbijane odločbe, s katero je prvostopenjski organ kot urejena evidentiral dela meje parcele, pri čemer pa je mejo med tema deloma določilo že sodišče, se v postopku ni ravnalo pravilno. Prvostopenjski organ bi moral upravni postopek evidentiranja urejene meje ustaviti in v tem delu ne bi smel izdati vsebinske odločbe. Gre torej za bistveno kršitev pravil postopka v smislu 2. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1, na takšne kršitve pa pazi sodišče in pred njim že drugostopenjski upravni organ po uradni dolžnosti (drugi odstavek 247. člena ZUP). Takšno stališče narekuje tudi ugotovitev, da se opisana kršitev vsebinsko po svoji naravi približuje ničnostnemu razlogu iz 1. točke prvega odstavka 279. člena ZUP. Glede na navedeno toženka izpodbijane odločbe ne more ubraniti s sklicevanjem na to, da s sklepom pristojnega sodišča o sodni ureditvi meje (s strani omenjenega sodišča ali tožnika) ni bila seznanjena. Ali je bil takšen sklep izdan, bi namreč tako prvo- kot drugostopenjski organ lahko ugotovila, oziroma bi to morala ugotoviti, s preprosto poizvedbo pri pristojnem sodišču glede na podatke upravnih spisov.
tožba v upravnem sporu - izločitev uradne osebe - procesni sklep - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep o zahtevi za izločitev uradne osebe je odločitev procesne narave, izdana v postopku odločanja o pravici tožnice do nadomestila za brezposelnost. Po določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo le tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Izpodbijani sklep med navedene sklepe ne sodi in zato ne uživa samostojnega varstva v upravnem sporu.
ukrep kmetijskega inšpektorja - denarna kazen - z aktom ni poseženo v pravni položaj tožnika - ni upravni akt
Z izpodbijanim sklepom (v njegovi 1. točki izreka) se le nadaljuje izvršba glede tožnikove obveznosti, o kateri je že bilo odločeno v izvršilnem naslovu – inšpekcijski odločbi z dne 24. 12. 2015 in izvršba denarne kazni, ki je bila izrečena s sklepom z dne 2. 4. 2019. Izpodbijani sklep o denarni kazni je bil torej izdan z namenom izvršitve obveznosti, naložene z navedeno inšpekcijsko odločbo, in zato ne predstavlja ponovnega odločanja o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, ampak le z zakonom predviden način prisilne izvršitve naložene obveznosti. Izbira z zakonom predvidenega načina izvršbe (in sama izvršba, ki je skladna z normativno ureditvijo), namreč ne predstavlja odločanja o obveznosti, nalaganja obveznosti in s tem tudi na novo ne posega v pravni položaj tožnika.
ZDoh-2 člen 6, 6/1, 6/1-5. ZUP člen 140, 140/1, 140/2.
status rezidenta - davki - dohodnina - središče življenjskih interesov - dolžnost preživljanja
Dejstvo, da je tožnica davčna rezidentka tuje države za izpodbijano odločitev, ko gre za status rezidenta po določbah ZDoh-2, ni bistveno, saj je posameznik lahko davčni rezident v različnih državah.
ZTro-1 člen 93. Pravilnik o vračilu trošarine za energente, ki se porabijo za industrijsko-komercialni namen (2013) člen 3, 3/3.
trošarine - vračilo trošarine - zahtevek za vračilo trošarine - pogoji za vračilo - gradbena dela - vračilo trošarine za energente - delovni stroj - evidenca
Skladno z drugim odstavkom 93. člena ZTro-1 je upravičenec dolžan voditi evidence o nabavi in porabi goriva, vračilo trošarine pa uveljavlja med drugim na podlagi evidence o nabavi in porabi goriva, pri čemer pa skladno s četrtim odstavkom istega člena med drugim tudi vsebino evidence, ki jo je treba voditi, predpiše minister, pristojen za finance. Tako je s Pravilnikom o vračilu trošarine za energente, ki se porabijo za industrijsko-komercialni namen v tretjem odstavku 3. člena predpisano, katere podatke se vodi v evidencah iz drugega odstavka 93. člena ZTro-1 (tj. o vrsti in številu strojev v uporabi za industrijsko-komercialni namen, tehničnih podatkih motorja stroja iz prejšnje točke in podatkih proizvajalca o povprečni porabi goriva na uro delovanja stroja, po datumih vpisane ure delovanja motorja stroja, lokaciji delovanja stroja in opis opravila, količini goriva po datumu nabave, vključno s številko izdanega računa, količini goriva po datumu in lokaciji polnitve v stroje in porabi goriva za druge namene). V zadevi ni sporno, da tožnik takšnih evidenc, za dela, ki naj bi po njegovih trditvah v tem upravnem sporu predstavljala 15% del, davčnemu organu ni predložil.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - izjemna brezplačna pravna pomoč - odvzeta poslovna sposobnost
Med strankama je v zadevi nesporno pravno odločilno dejstvo, ugotovljeno tudi v izpodbijani odločbi, da tožnikov edini prihodek predstavlja pokojnina v višini 937,35 EUR mesečno. Na navedeni nesporni dejanski podlagi je toženka po presoji sodišča pravilno zaključila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP, kot je določen v 13. členu ZBPP.
Tožniku je bila na podlagi pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani, .., v povezavi s Sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, ..., delno odvzeta poslovna sposobnost za vsa dejanja, povezana s sodnimi upravnimi in drugimi postopki, in sicer zaradi pogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih postopkih. Na navedeni podlagi je toženka po presoji sodišča pravilno zaključila, da tožnik ne izpolnjuje niti pogoja za dodelitev izjemne BPP, kot je določen v šesti alineji drugega odstavka 22. člena ZBPP.
odobritev pravnega posla - promet s kmetijskimi zemljišči - vrstni red predkupnih upravičencev - izbira predkupnega upravičenca
Vrstnega reda predkupnih upravičencev po ZKZ po presoji sodišča v primerih, kot je obravnavani, kljub nepopolnosti ureditve ni mogoče nadomestiti s pravilom iz tretjega odstavka 66. člena SPZ.
Ravnanje upravnih organov obeh stopenj, ki sta z uporabo pravila iz drugega odstavka 23. člena ZKZ prepustila izbiro ponudnika prodajalcu, je materialnopravno pravilno.
Za zavarovanje davčnega dolga zadošča pričakovana in s tem verjetna davčna obveznost, kar pomeni, da so razlogi za obstoj davčne obveznosti močnejši od razlogov, ki bi govorili proti, ter da zato pri ugotavljanju njene višine ni potrebno upoštevati ter presojati vseh razpoložljivih podatkov ter s tem že ugotavljati njene končne višine, kot se zahteva v tožbi. Gre namreč za odločitev, ki je začasna in ki jo je mogoče v skladu z določbami ZDavP-2 ob spremenjenih okoliščinah spremeniti, to je, ali zahtevati dodatno zavarovanje (120. člen) ali pa zavarovanje sprostiti (122. člen).