spor majhne vrednosti - sklenitev pogodbe - odplačna pogodba - skrbnost v pravnem prometu - pooblastilo zastopnika - obseg pooblastila - naknadna odobritev - pravila kluba
Pravno podlago za odločitev v zadevi predstavljajo tudi pravila kluba X in sicer v okviru presoje pooblastil zastopnika.
dejansko stanje ni pritožben razlog v postopku v sporu majhne vrednosti - bianco menica - dolg družbe - menična zaveza pri lastni menici
V smislu določil prvega odstavka 458. člena ZPP se sodba in sklep, s katerim je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, smeta izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.
predlog za predložitev seznama dolžnikovega premoženja - izkaz verjetnosti za nezmožnost poplačila - načelo ekonomičnosti postopka
ZIZ od upnika zahteva zgolj izkazano verjetnost, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan.
Namen instituta predložitve seznama dolžnikovega premoženja je v tem, da se upniku omogoči čim učinkovitejšo izterjavo njegove terjatve ter zagotovi ekonomičnost in hitrost izvršilnega postopka.
spor majhne vrednosti - narok v sporu majhne vrednosti – sodba na podlagi odpovedi
Čeprav tožeča stranka na narok ni prišla, sodišče ne bi moglo izdati sodbe na podlagi odpovedi, kot je smiselno predlagano v pritožbi. To bi bilo možno le, če bi tožeča stranka zahtevala izvedbo naroka, pa nanj ne bi bila prišla, čeprav je bila v redu povabljena.
Toženi stranki v postopku nista dokazali, da sta tožniku ves dolg iz naslova plač poravnali. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
ZUTD člen 65, 65/3, 140. ZDR člen 11, 13, 118, 118/1. OZ člen 86, 94.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - ničnost - sodna razveza - odškodnina
V drugem delovnem sporu je bilo s sodbo pravnomočno odločeno, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi neutemeljena. Tožnica je ponujeno pogodbo o zaposlitvi podpisala. ZDR ter OZ ne določata, da bi že zaradi ugotovitve nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi prenehala veljati nova pogodba o zaposlitvi z istim delodajalcem ali da bi ta postala nična. Glede sklepanja, veljavnosti, prenehanja in drugih vprašanj pogodbe o zaposlitvi se smiselno uporabljajo splošna pravila civilnega prava, če ni s tem ali z drugim zakonom drugače določeno (11. člen ZDR). Tožnica se ni sklicevala na napako volje pri sklenitvi pogodbe o zaposlitvi in tudi ne na druge izpodbojne razloge, določene v 94. členu OZ. Razlogi, iz katerih tožnica izpodbija podpisano pogodbo o zaposlitvi, niso podani, zato tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti oz. izpodbojnosti pogodbe o zaposlitvi ni utemeljen.
Pri stranski intervenientki ni podana invalidnost v nobeni kategoriji, kakor je to določeno v 2. odstavku 60. člena ZPIZ-1, saj pri njej ni bilo ugotovljenih zdravstvenih sprememb, ki bi zmanjševale njeno zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta, na katero je razporejena, to je višji referent za prostorsko načrtovanje pri tožeči stranki. Zato tožbeni zahtevek tožeče stranke, da se stranska intervenientka razvrsti v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni ter se ji prizna pravica do dela s krajšim delovnim časom po 4 ure dnevno, ni utemeljen.
nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu - invalid III. kategorije - nadomestilo za invalidnost
V skladu s 163. členom ZPIZ-1 pridobljene pravice na podlagi invalidnosti trajajo dokler traja stanje invalidnosti oziroma telesne okvare, na podlagi katere je bila pridobljena pravica, razen v primerih izgube ali omejitve uživanja pravic določene s tem zakonom.
Tožniku (invalidu III. kategorije) ni bila samo priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto s polnim delovnim časom od 1. 1. 2011 dalje, temveč je tožena stranka tožniku tudi priznala pravico do nadomestila za invalidnost in tako realizirala samo dajatev iz priznane pravice do premestitve na drugo delovno mesto. S tem je odpadla pravna podlaga, da bi se tožniku še nadalje izplačevalo nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu na podlagi priznane pravice do nadomestila plače za čas čakanja od 23. 10. 2006 dalje, in je tako tožena stranka z izpodbijano odločbo pravilno odločila, da se tožniku ustavi izplačevanje nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu z dnem 27. 1. 2011, saj mu je z 28. 1. 2011 dalje toženka priznala pravico do nadomestila za invalidnost.
Ustava RS člen 22. ZIP člen 253, 253/3. ZIZ člen 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1.
predhodna odredba - pogoji za izdajo - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor dolžnika - odločba domačega sodišča
Sklep o izvršbi, izdan na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki ga zaradi obrazloženega ugovora dolžnika, izvršilno sodišče razveljavi v dovolitvenem delu, o dajatvenem (naložitvenem) delu pa bo odločeno v pravdnem postopku kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, ni „odločba domačega sodišča“ v smislu prvega odstavka 257. člena ZIZ.
ZZVZZ člen 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 133, 133/1, 229, 229/1. Uredbo (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 19, 27. Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo znotraj Evropske skupnosti člen 22.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov - evropska kartica zdravstvenega zavarovanja - potrebno zdravljenje - bolnišnično zdravljenje - nujno zdravljenje
Pri tožniku je bil izveden poseg, ki se uporablja za zdravljenje benigne hiperplazije prostate v Bolgariji. Izpoved tožnika o pogostem nočnem uriniranju in o strahu, ker je njegov oče zaradi težav s prostato umrl, ob dejstvu, da po upokojitvi do obravnavanega posega zaradi težav s prostato sploh ni bil pri zdravniku, ne predstavlja nujnega niti potrebnega zdravljenja v smislu opredelitve tega pravnega standarda s strani Sodišča EU. Razen tega tožnik ni predložil zdravniških izvidov, ki bi vzbujali dvom v potrebnost zdravljenja v Bolgariji. Kot je tožnik izpovedal, je bil njegov cilj, da opravi poseg v Bolgariji. Zato tožnik ni upravičen do povrnitve stroškov zdravljenja.
Tudi če bi bile v obravnavanem primeru zdravstvene storite nujne in torej tudi potrebne, je potrebno upoštevati, da se na podlagi prvega odstavka 19. člena v povezavi s 27. členom Uredbe EU št. 883/2004 te storitve v imenu pristojnega nosilca zagotavlja nosilec v kraju začasnega bivanja v skladu z določbami zakonodaje, ki jo uporablja, kakor da bi bile osebe zavarovane po navedeni zakonodaji. V zvezi s to določbo oziroma prej veljavno določbo 22. člena Uredbe št. 1408/71 je potrebno upoštevati, da je treba pri nudenju oziroma povračilu stroškov za nudene potrebne zdravstvene storitve v tuji državi članici EU, ki nastanejo med bivanjem, potovanjem ali delom v tujini, zavarovance obravnavati enako, kot bi bili v enaki situaciji, torej za enake zdravstvene storitve v isti zdravstveni ustanovi (v konkretnem primeru ni sporno, da je bil tožnik obravnavan v zasebni kliniki, kar pomeni v ustanovi, ki ni del javne zdravstvene mreže), obravnavani državljani oziroma zavarovanci tuje države članice. Tožnika je treba obravnavati enako kot bolgarskega zavarovanca, kar pomeni, da so tudi za slovenske zavarovane osebe obvezna določena doplačila oziroma lastna udeležba, kot je to določeno z bolgarskimi predpisi za bolgarske zavarovance.
ZDR člen 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 88/2, 204, 204/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neenakomerno razporejen delovni čas - sodno varstvo
Pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in na možnost kasnejše odpovedi nima (samo po sebi) nobenih pravnih posledic, ampak je le predpostavka za kasnejšo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Zato posebno sodno varstvo zoper takšno opozorilo ni predvideno.
Zmerjanje sodelavca in vpitje nanj pomeni kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, saj je primeren odnos do sodelavcev minimum, ki se lahko pričakuje od vsakega zaposlenega. Zato je tožena stranka tožniku utemeljeno podala pisno opozorilo.
Tožnikovo ravnanje, ko je samovoljno zapustil delo, preden je bilo delo pri odstranitvi scene v celoti opravljeno, pomeni kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, še zlasti ob upoštevanju dejstva, da je bil tožnik dežurni predstave in že zato ne bi smel oditi pred dokončanjem dela. Zato je bil podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga v skladu z 3. alineo 1. odstavka 88. člena ZDR.
nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom - preplačilo - invalid III. kategorije - neupravičena obogatitev
Tožena stranka je s svojo odločbo odločila, da se tožniku ustavi izplačevanje nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom z določenim dnem. Z navedeno odločbo, ki je postala pravnomočna, je odpadla pravna podlaga za izplačevanje nadomestila plače tožniku zaradi dela s skrajšanim delovnim časom od določenega dne dalje. Nastopila je situacija, določena v tretjem odstavku 190. člena OZ, ko je prišlo do odpada pravne podlage in je tožnik nekaj prejel, za kar ni več obstajala pravna podlaga. Zato tožena stranka od tožnika utemeljeno terja vrnitev izplačanega nadomestila za delo v skrajšanem delovnem času.
Tožnik je ob uvedbi novega plačnega sistema opravljal dela in naloge, ki ustrezajo opisu delovnega mesta tehnični vodja II in to delovno mesto je pred prevedbo tudi zasedal. Temu delovnemu mestu pa je glede na vrsto in zahtevnost nalog primerljivo novo delovno mesto tehnični vodja VI, ki mu je bilo določeno z izpodbijanim aneksom. Zato je izpodbijani aneks pravilen in zakonit.
denarna socialna pomoč - zavrženje tožbe - sestava tožbe
Ker tožnik, kljub pozivu sodišča, tožbe ni popravil tako, da bi bila primerna za obravnavanje (sodišču ni predložil dokončni upravni akt v dveh izvodih), jo je bilo potrebno zavreči.
ZPP člen 257, 262. ZDR člen 79, 79/2, 82, 82/1, 86.
ustna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravni interes
Tožnik je vložil tožbo, ker mu je tožena stranka zaključila delovno razmerje in ga odjavila iz zavarovanja, zato je interes tožnika za vložitev tožbe na ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi podan.
Tožena stranka je tožniku ustno odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi je nezakonita, ker ni bila podana v pisni obliki (86. člen ZDR). Zato je tožnikov tožbeni zahtevek na priznanje delovnega razmerja do zaposlitve pri drugem delodajalcu utemeljen.
Načelo neposrednosti ni kršeno, kadar sodišče pribavljeno pisno izvedensko mnenje le prebere na obravnavi, če stranke na mnenje niso imele pripomb. Kadar pa stranke pisno izvedensko mnenje grajajo in imajo pripombe ter zahtevajo pojasnila s strani izvedenca o posameznih okoliščinah, ki so pravno pomembne za rešitev spora, kar lahko povzroča dvom o popolnosti in pravilnosti mnenja, pa je zaslišanje izvedenca na obravnavi potrebno. Opustitev zaslišanja izvedenca na obravnavi kljub izrecnemu predlogu strank, da se ta dokaz izvede, v takšnem primeru predstavlja kršitev načela neposrednosti in načela kontradiktornosti. V konkretnem primeru tožena stranka na podano pisno izvedensko mnenje v postavljenem roku ni imela pripomb in ni zahtevala pojasnil s strani izvedenca o posameznih okoliščinah, zato opustitev zaslišanja izvedenca ne predstavlja kršitev načela neposrednosti in kontradiktornosti.
V individualnem delovnem sporu, v katerem uveljavlja delavec plačilo plače in stroške v zvezi z delom, je dokazno breme na delodajalcu, saj izvaja za delavce obračune in razpolaga z vsemi razpoložljivimi podatki in listinami. Glede na to, da je tožnik v tožbi določil zneske po višini ter opredelil dejansko in pravno podlago spornega obračunavanja plač, je bila tožena stranka skladno z določbo 212. člena ZPP dolžna, ne samo pavšalno, temveč konkretno navesti, s katerimi zneski in zakaj se z njimi ne strinja. Tako je stranka, ki ne izpolni potrebnega dokaznega bremena, lahko kaznovana s sodbo, ki je zanjo neugodna.
delovna nezgoda – nesreča pri delu – regresna pravica ZZZS – odgovornost delodajalca – vzročna zveza – odgovornost delavca za nastanek škode
Morebitna soodgovornost delavca je lahko le predmet regresnega zahtevka tožene stranke. Nima pa nobenega vpliva na vsebino in obseg odgovornosti tožene stranke v razmerju do tožeče stranke.
Tožena stranka bi morala poskrbeti, da bi se gradbeni oder pred uporabo pregledal in če tega ni storil sam zakoniti zastopnik tožene stranke, ki je tako opustil dolžno nadzorstvo, bi moral to storiti vsaj poškodovani delavec.