predlog za predložitev seznama dolžnikovega premoženja - izkaz verjetnosti za nezmožnost poplačila - načelo ekonomičnosti postopka
ZIZ od upnika zahteva zgolj izkazano verjetnost, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan.
Namen instituta predložitve seznama dolžnikovega premoženja je v tem, da se upniku omogoči čim učinkovitejšo izterjavo njegove terjatve ter zagotovi ekonomičnost in hitrost izvršilnega postopka.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI- VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003579
ZP-1 člen 2. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu člen 3, 7, 7a.
meja sankcioniranja prekrška - uporaba milejšega predpisa - pravna opredelitev prekrška - meritev hitrosti v cestnem prometu - predpis, ki določa prekršek
Ugotavljanje izmerjenega rezultata oziroma dodeljenega rezultata je dejansko vprašanje, ne pa kršitev materialnega prava. Pravilnik o merjenju hitrosti le dopolnjuje ZPrCP na ta način, da predpisujue (dokazno) pravilno ugotavljanje (merjenje) hitrosti, medtem ko znake prekrškov določa zakon.
dejansko stanje ni pritožben razlog v postopku v sporu majhne vrednosti - bianco menica - dolg družbe - menična zaveza pri lastni menici
V smislu določil prvega odstavka 458. člena ZPP se sodba in sklep, s katerim je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, smeta izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.
spor majhne vrednosti - sklenitev pogodbe - odplačna pogodba - skrbnost v pravnem prometu - pooblastilo zastopnika - obseg pooblastila - naknadna odobritev - pravila kluba
Pravno podlago za odločitev v zadevi predstavljajo tudi pravila kluba X in sicer v okviru presoje pooblastil zastopnika.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve
Tožena stranka je zaradi upadanja prodaje hotelskih storitev ter racionalizacije dela sprejela odločitev o zmanjšanju števila izvrševalcev na delovnem mestu vodja prodaje za enega izvrševalca. Zmanjšanje števila izvrševalcev na delovnem mestu vodja prodaje je samo po sebi organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela tožnika, ki je bil zaposlen na takem delovnem mestu. Za obstoj takšnega razloga niti ni potrebno, da organizacijska enota že posluje z izgubo. Zadošča že odločitev delodajalca, da spremeni organizacijo dela. Zato je bil podan poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določbe 1. alinee 1. odstavka 88. člena ZDR.
Dejstvo, da je tožena stranka dela in naloge tožnika prenesla na ostale zaposlene, zaradi česar je delo tožnika, pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, tudi dejansko prenehalo, ne vpliva na zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Za zakonitost odpovedi ni potrebno, da bi delo, ki ga je tožnik opravljal, prenehalo, niti da bi morala tožena stranka delovno mesto formalno ukiniti. Takšne organizacijske rešitve, zaradi katerih delo delavca postane nepotrebno, so v pristojnosti delodajalca.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – PRIMERJALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063705
ZASP člen 130, 130/1, 153, 153/1, 156, 157, 157/4, 157/4-1, 157/4-3, 157/7, 157a, 157a/2, 158, 159, 159/1, 159/3, 159/4, 168, 168/2, 168/3, 168/4, 185, 185/1, 185/1-2, 186, 186/1, 186/3. ZIZ člen 55, 226. OZ člen 131, 131/1, 164. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti člen 4, 4/2.
uporaba fonograma – zahtevek za plačilo nadomestila – nadomestilo za javno priobčevanje fonogramov – odškodninski zahtevek – tarifa – civilna kazen – pogodba o neizključnem prenosu – prostovoljna položitev zneska – prenos pravice - stroški v zvezi z ugotavljanjem kršitev
Tožena stranka, ki fonograme predvaja preko radia, sporedov ne more vnaprej pošiljati, saj jih ne sestavlja sama. Ker fonograme le posredno predvaja preko radia, je obveznost, ki je predpisana v 2. točki prvega odstavka 185. člena ZASP zanjo nemogoča. Zato zanjo to določilo ne more veljati. Njena obveznost iz četrtega odstavka 159. člena ZASP torej v zakonu ni sankcionirana.
Zahtevek na plačilo nadomestila je odškodninski zahtevek in ne zahtevek iz neupravičene obogatitve. K takemu zaključku vodi pritožbeno sodišče določilo prvega odstavka 130. čl. ZASP, po katerem uporaba fonograma za radiofuzno oddajanje brez plačila nadomestila pomeni protipravno ravnanje in določilo prvega odstavka 186. člena istega zakona, po katerem za kršitve ZASP veljajo splošna pravila o povrnitvi škode.
Sodna praksa je tožnici ob pretežnem soglasju pravne literature že zgodaj dopustila, da svoje stroške, ki ji nastajajo v zvezi z ugotavljanjem kršitev, upošteva v obliki pavšalne podvojitve pristojbin pri odmeri škode (kot škoda je tu mišljeno nadomestilo za uporabo sorodnih pravic) in jih na ta način zavrača na posamezne kršitelje pravic.
Tožnik je bil v spornem letu upravičen do celotnega letnega dopusta, zato mu na podlagi 1. odstavka 131. člena ZDR pripada celoten regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Ker je regres zapadel v plačilo 1. julija tega leta, je tožena stranka s plačilom v zamudi, zato je tožnik upravičen tudi do izplačila zakonskih zamudnih obresti.
leasing pogodba – prodaja vozila – poštena vrednost vozila – skrbnost leasingodajalca pri prodaji – odstop od pogodbe
Ni bistveno, kakšna je bila tržna cena vozila, temveč, ali je leasingodajalec pri prodaji vozila ravnal s potrebno skrbnostjo (dobrega gospodarja) ter izvedel razumne ukrepe za zmanjšanje škode. Trditveno in dokazno breme glede neskrbnega ravnanja pri unovčenju predmeta leasinga je na strani tožene stranke, ki uveljavlja ugovor v smislu četrtega odstavka 243. člena OZ.
regres za letni dopust - pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakonit razlog - začasno povečan obseg dela
Tožena stranka je uspela dokazati, da je v obdobju zaposlitve tožnice imela pomanjkanje delovne sile (koriščenje letnih dopustov, daljši bolniški stalež oz. porodniški dopust) ter da je pri sklenitvi prve in druge pogodbe o zaposlitvi pri toženi stranki obstajal začasno povečan obseg dela, zato sta bili obe pogodbi o zaposlitvi za določen čas sklenjeni zakonito, v skladu s 3. alinejo 1. odstavka 52. člena ZDR ter posledično ni prišlo do transformacije delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas v smislu 54. člena ZDR.
obnova postopka - skrajšani postopek - pristojnost za odločanje o zahtevi za obnovo
Ker okrajna sodišča zunajobravnavnih senatov nimajo, saj so ti ustanovljeni samo pri okrožnih sodiščih, je zakonodajalec predvidel specialno določbo v 3.a točki prvega odstavka 25. člena ZKP, v kateri je navedeno, da je sodnik posameznik pri okrajnem sodišču med drugim pristojen tudi zato, da odloči o zahtevi za obnovo kazenskega postopka.
Glede zastaranja pregona je pogoj iz 1. odstavka 42. člena ZP-1 treba presojati v povezavi z ostalimi določbami navedenega člena (od 2. do 4. odstavka), ki določajo pretrganje zastaranja, oziroma, kdaj zastaranje ne teče, torej, ali je bilo znotraj roka 30 dni od dneva storjenega prekrška storjeno kakršnokoli dejanje prekrškovnega organa v smeri pregona storilca prekrška, ki bi pretrgalo zastaranje.
Dopolnjena določba prvega odstavka 42. člena ZP-1 nalaga organu pristojnemu za postopek, da v primeru, ko prekršek na kraju prekrška ni predočen kršitelju, znotraj 30 dnevnega roka prične z izvedbo dejanj, ki merijo na pregon storilca prekrška. Namen te določbe je zagotoviti kršitelju pošten postopek, saj ni dvoma, da se sicer s potekom časa manjšajo njegove možnosti, da se razbremeni odgovornosti za prekršek. Glede na domnevo, ki jo vzpostavlja določba 8. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZprCP), in sicer, da je lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila, s katerim je storjen prekršek (pa prekršek kršitelju na kraju prekrška ni bil predočen) tudi odgovoren za prekršek, se namreč ta lahko razbremeni le, če dokaže, da tega prekrška ni storil.
Ustava RS člen 22, 23, 25, 33. ZPP člen 286.a, 339, 339/2, 339/2-8, 356. ZPPSL člen 111, 111/1, 131, 131/2, 131/4, 143, 143/4. ----------------------------- Op. št. (1): Zobec, J. v: Ude, L., Galič, A. (ur.): Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Uradni list in GV Založba, Ljubljana 2006, 2. knjiga, str. 357 in 358. Op. št. (2): Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča št. Up-147/09 z dne 23.9.2010. Op. št. (3): Več o tem pritrdilno ločeno mnenje ustavnega sodnika Jana Zobca k navedeni odločbi. Op. št. (4): Več Galič, A.: Ustavno civilno procesno pravo. GV Založba, Ljubljana 2004, str. 58-60, 105-106. Op. št. (5): Da je trditveno breme na upniku, lahko sklepamo iz zahteve zakonodajalca, da mora opredeliti obveznost v predlogu za izvršbo (tretja alineja prvega odstavka 40. člena ZIZ). Op. št. (6): Sodišče druge stopnje se je glede takega stališča že v predhodnem razveljavitvenem sklepu v opombi 1 sklicevalo na pravno teorijo in sodno prakso. Poglobljeno o tej tematiki in predstavitvi stališč vodilnih pravnih teoretikov glej še Strnad, I.: Stroški izvršilnega postopka po prisilni realizaciji terjatve, Pravna praksa, št. 43/2005, str. 12. Op. št. (7): Primerjaj Rijavec, V.: Civilno izvršilno pravo. GV Založba, Ljubljana 2003, str. 193 in 194. Op. št. (8): Tako Plavšak, N. v: Plavšak, N. in Prelič, S.: Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji s komentarjem, Gospodarski vestnik, Ljubljana 2000, str. 394. Op. št. (9): Tako upnik obširno v II. točki odgovora na pritožbo z dne 11. 7. 2012 (l. št. 532). Op. št. (10): Upnik se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča RS št. Up-35/98 z dne 26. 2. 1998, ki je tudi navedena v odločbi št. Up-77/04 z dne 11. 10. 2006. O tehtanju dolžnikove in kupčeve pravice podrobneje pritrdilno ločeno mnenje k zadnji odločbi sodnice mag. Krisper
bistvena kršitev določb postopka - kršitev pravice do izjave - neobrazložena zavrnitev dokazov - oprava postopka pred drugim sodnikom - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - izvajanje materialnega procesnega vodstva v izvršilnem postopku - zaključek izvršilnega postopka - zakonska obrestna mera od obveznosti v tuji valuti - opisna opredelitev obveznosti - pridobitev ločitvene pravice v izvršilnem postopku pred začetkom stečajnega postopka - tehtanje interesov upnika kot kupca in dolžnika - poseg v dolžnikovo lastninsko pravico
Sodišče prve stopnje s tem, da je zgolj povzelo upnikove navedbe, ne da bi nanje odgovorilo, pojasnjenemu standardu obrazloženosti ni zadostilo.
Izvršilni postopek utemeljeno teče le do trenutka, ko je upnikova terjatev izpolnjena. Prisilno poplačilo denarne terjatve v postopku kot zadnje procesno dejanje je hkrati tudi zaključek izvršilnega postopka.
Pravilna razlaga učinkov pravnomočne odločitve o ugovoru in s tem njeno spoštovanje v nadaljevanju postopka ne pomeni ponovnega odločanja o isti stvari.
Ne gre za to, ali je bila zavrnitev ugovora pravilna ali napačna,ampak kako učinke sprejete odločitve pravilno razumeti v povezavi z delom izreka, ki se nanaša na ugoditev ugovoru in posledično ustavitev postopka. Teh dveh delov odločitve ni mogoče razumeti ločeno in brez povezave s pravnomočnim sklepom o izvršbi.
Ker je z metodami razlage, med katero šteje tudi uporaba analogije (razlage po podobnosti), mogoče višino obresti opredeliti, ne gre za neobstoječo obrestno mero.
V obravnavani zadevi gre za izjemo od tega pravila, ko je upnik pridobil ločitveno pravico v izvršilnem postopku več kot dva meseca pred začetkom stečajnega postopka in lahko stečajno sodišče, če prijavljena ločitvena pravica in zavarovana terjatev ni prerekana, dovoli s sklepom poplačilo upnika iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, namesto v stečajnem v izvršilnem postopku. Izvršilni naslov, ki je podlaga izdanega pravnomočnega sklepa o izvršbi, pri tem ne izgubi moči izvršilnega naslova.
V razmerju med upnikom in dolžnikom je poseg v dolžnikovo lastninsko pravico (33. člen Ustave) v izvršbi utemeljen s pravico upnika do sodnega varstva (23. člen Ustave), od trenutka poplačila izterjevane obveznosti pa opisan upnikov interes preneha, s tem pa tudi razlog za poseg v dolžnikovo lastnino, zaradi česar upnikovega pričakovanja, da bo kot kupec postal lastnik, v razmerju do dolžnika ni treba varovati.
Določba 3. točke tretjega odstavka 4. člena Posebnih pogojev za zavarovanje odgovornosti PD-OD-08 toženke, ni v nasprotju s prisilnimi predpisi in moralnimi načeli (86. člen v povezavi z 88. členom OZ), ker ne odstopa od splošnih določb 26. poglavja OZ, ki ureja zavarovalno pogodbo.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - začetek stečajnega postopka - odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi začetka postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave - stečaj - posvetovanje s sindikati - večje število delavcev
Po 103. členu ZDR lahko stečajni oziroma likvidacijski upravitelj v stečajnem postopku ali postopku likvidacije, ki jo izvede sodišče, s petnajstdnevnim odpovednim rokom odpove pogodbe o zaposlitvi zaposlenim delavcem, katerih delo je postalo pri delodajalcu zaradi začetka stečajnega ali likvidacijskega postopka nepotrebno. Vendar pa mora pred odpovedjo pogodb o zaposlitvi večjemu številu delavcev izpolniti obveznosti iz 96., 97., 98., 99., 100. in 101. člena ZDR, kar pomeni, da je dolžan obveščati sindikat ter se z njim posvetovati, obveščati zavod za zaposlovanje in z njim sodelovati, pripraviti program razreševanja presežnih delavcev in upoštevati zakonsko določene kriterije za določitev presežnih delavcev, česar pa tožena stranka ni storila. Tožena stranka niti ni ugotavljala, ali je možno delavcem ponuditi ustrezno delo v drugih dejavnostih tožene stranke in tudi ni izpolnila svoje obveznosti iz 2. odstavka 103. člena, saj se s sindikati, ki so ustanovljeni pri delodajalcu, ni posvetovala o možnih načinih za preprečitev in omilitev števila odpovedi in o možnih ukrepih za preprečitev in omilitev škodljivih posledic. Zaradi tega je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 36, 36/3, 37.
starostna pokojnina - sorazmerni del - ponovna odmera - tuj nosilec zavarovanja - sporazum z Bosno
Na podlagi 36. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino se pokojnine, ki jih je pristojni nosilec ene pogodbenice priznal v sorazmernem delu v obdobju od 8. oktobra 1991 do začetka veljavnosti tega sporazuma z upoštevanjem zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji druge pogodbenice in z uporabo nekega tretjega mednarodnega sporazuma o socialnem zavarovanju z izjemo sporazumov, sklenjenih med državami, nastalimi na območju bivše SFRJ, ne preračunavajo po določbah tega sporazuma. To velja tudi za t. i. »samostojne« pokojnine, priznane v istem obdobju na podlagi skupne zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodajah obeh pogodbenic, če je na podlagi teh zavarovalnih dob nosilec neke tretje države priznal svojo dajatev po mednarodnem sporazumu o socialnem zavarovanju, sklenjenem med eno od pogodbenic in to tretjo državo. V konkretnem primeru je podan dejanski stan iz navedene določbe. Gre namreč za samostojno pokojninsko dajatev, priznano v BIH po 8. 10. 1991 na podlagi skupne zavarovalne dobe, dopolnjene pri nosilcu zavarovanja v Sloveniji in Bosni in Hercegovini. Hkrati je izpolnjen tudi nadaljnji pogoj, da je na podlagi teh zavarovalnih dob nemški nosilec zavarovanja priznal še svojo dajatev po konvenciji, sklenjeni med bivšo SFRJ in zvezno Republiko Nemčijo. Pri tem ni bistveno, da je starostno pokojnino odmeril le ob upoštevanju zavarovalne dobe, dopolnjene v Nemčiji, temveč je odločilno, da je lahko pravico priznal le ob upoštevanju zavarovalnih dob, na podlagi katerih je nosilec zavarovanja BIH pred tem priznal t.i. samostojno starostno pokojnino na podlagi skupne zavarovalne dobe, dopolnjene v BIH in Sloveniji. Zato preračun pokojnin po 37. členu Sporazuma ni možen in dajatev ostane obveznost nosilca zavarovanja iz BIH.
Če stranka v enem postopku postavi določene trditve, v drugem pa glede istih dejstev očitno drugačne trditve, je trditveni temelj ene in iste stranke protisloven. Glede na različnost trditev je očitno tudi, da so ene ali druge trditve, ali pa oboje, prirejene za potrebe vsakokratnega postopka. Takšnega ravnanja pa sodišče ne sme prenašati že zaradi vestnosti in poštenja, ki zavezuje tudi stranki pravdnega postopka.
Stranka pravice do zaslišanja izvedenca nima; zahteva ga lahko zlasti, če je bilo pisno mnenje nejasno, nepopolno, protislovno ali če se mnenja več izvedencev medsebojno bistveno razlikujejo. V praksi se je zaslišanje izvedenca spremenilo iz pravila v izjemo.