spor o pristojnosti - stvarna pristojnost -socialni spor - pokojninsko in invalidsko zavarovanje - izplačilo škode - spor o povrnitvi neupravičeno pridobljenih sredstev
Predmetni spor spada med socialne spore, ker gre za spor iz področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
ZFPPIPP člen 62, 62/3, 65, 65/1, 66, 66/1, 66/1-1.
sklep o preizkusu terjatev – ugovor zoper osnovni seznam – ugovor zoper dopolnjeni seznam – pravica do pritožbe
Upnik, ki ni pravočasno vložil ugovora zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev, s pritožbo ne more več izpodbijati pravilnosti podatkov o njegovi terjatvi v končnem seznamu preizkušenih terjatev, enako pa velja tudi v primeru, da ni vložil ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev.
Konvencija o pogodbi za mednarodni prevoz blaga po cestah (CMR) člen 17, 17/2.
odgovornost prevoznika - CMR
Ob upoštevanju izvedenih varnostnih ukrepov (ograjen prostor, rampe, videonadzor, vratar) je tožena stranka po mnenju pritožbenega sodišča dokazala razbremenilni razlog po drugem odstavku 17. člena CMR, to pa je, da je bila izguba blaga posledica okoliščin, ki se jim prevoznik ni mogel izogniti ali njihovih posledic preprečiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0063637
ZPP člen 184, 184/2, 185, 185/2. OZ člen 27, 52. ZEPEP člen 13, 13/2.
sprememba tožbe - pobotni ugovor - kompenzacija - ponudba - sprejem ponudbe - elektronska oblika - pisna oblika - pogodba o prenosu lastninske pravice na nepremičnini - zavezovalni pravni posel
Postopek po vložitvi ugovora izgubi lastnost posebnega postopka in zanj veljajo pravila za redni postopek in predmet razpravljanja po vloženem ugovoru ni nujno samo zahtevek, o katerem je bilo odločeno s plačilnim nalogom.
Elektronska oblika, torej elektronsko sporočilo, ni enakovredno pisni obliki, kadar gre za prenos lastninske pravice na nepremičnini.
Določba OZ o obliki pogodbe o prenosu nepremičnin se nanaša prav na zavezovalni pravni posel, medtem ko obličnost razpolagalnega pravnega posla določajo stvarnopravni predpisi.
vzdrževanje večstanovanjske stavbe - odškodninska odgovornost upravnika
Presoja, ali gre za redno vzdrževalno delo manjše vrednosti, ki ga upravnik lahko opravi brez sklepa etažnih lastnikov na njihove stroške, je del materialnopravne podlage sodne odločbe in zato del materialnopravnega preizkusa na pritožbenem sodišču. (1)
Manjša vzdrževalna dela v opisanem pomenu se nanašajo tudi na vzdrževanje stopnišča stanovanjskega bloka v stanju, ki zagotavlja varno vsakodnevno uporabo stopnic.
ZIZ člen 16a, 16a/1, 16a/1-1, 16a/1-2, 41, 41/1, 41/3, 41/4.
predlog za izvršbo - identifikacijski podatki - skladnost podatkov - identifikacija dolžnika
Zgolj navedba skladnih EMŠO in davčne številke ni zadoščala za nedvoumno identifikacijo dolžnice, temveč bi moral upnik navesti pravilno osebno ime kot tudi naslov prebivališča. Ti podatki se morajo medsebojno skladati, sicer sodišče sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne more izdati.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0063644
OZ člen 364, 635. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 59. ZFPPIPP člen 24, 24/2, 24/2-2, 261, 261/1, 261/4, 261/5, 296, 296/3.
vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba – izpolnitev obveznosti – prijava terjatve – ex lege pobot – nedopustnost izvršbe – ugovor po izteku roka – ugovor znižanja kupnine – jamčevalni zahtevek – pripoznava dolga
Dejstvo neizročitve menice oziroma bančne garancije s strani toženke ne pomeni, da toženka svojega dela obveznosti ni izpolnila, saj je tožnica ravno iz tega razloga zadržala 10% vrednosti pogodbenih del, s čimer je bila obveznost toženke smiselno - na drug način izpolnjena. Ker tožnica do toženke nima več nobenega zahtevka na izpolnitev pogodbe, saj jamčevalni zahtevek predstavlja samostojen zahtevek, ki je ne glede na pogodbeno razmerje med pravdnima strankama odškodninske narave, je vsaj toženka do tožnice svoj del obveznosti po pogodbi izpolnila v celoti.
osebni stečaj - odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - ovira za odpust obveznosti - prevzemanje nesorazmernih obveznosti
Stečajni dolžnik je ob zavedanju, da nima premoženja, s katerim bi lahko poplačal že zapadli dolg, glede na to, da je bil tudi direktor osnovnega dolžnika, pa je zagotovo vedel in je moral vedeti, da osnovni dolžnik, ki je že krepko zamujal, dolga sploh ni sposoben plačati, prevzel nesorazmerno obveznost.
OZ člen 179. ZKP člen 357, 357/4, 538, 538/1, 538/1-1, 538/5, 542, 542/1, 542/1-1, 542/3.
nepremoženjska škoda zaradi neutemeljenega pripora
Sodišče prve stopnje je glede temelja odškodninske odgovornosti pravilno zaključilo, da tožniku, ki je bil v kazenskem postopku na prvi stopnji oproščen obtožbe, višje sodišče pa je zaradi nastopa absolutnega zastaranja obtožbo zoper njega zavrnilo, v skladu s 1. točko prvega odstavka 542. člena ZKP pripada odškodnina za uveljavljano nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpel v zvezi z neutemeljenim priporom v trajanju 46 dni.
Duševno nelagodje zaradi samega teka (in trajanja) kazenskega postopka ni pravno priznana škoda, kar v svoji pritožbi utemeljeno izpostavlja tudi toženka.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0066123
ZP-1 člen 202b, 202b/10, 202b/11. ZIKS-1 člen 26, 26/1.
uklonilni zapor - namen določitve uklonilnega zapora - premoženjske in osebne okoliščine na strani storilca – izvrševanje uklonilnega zapora
Sodišče prve stopnje kljub izrecni napotitvi višjega sodišča ni presojalo, ali je izvršitev uklonilnega zapora pri storilcu smotrna in v skladu z njegovim namenom, ampak je ponovno izdalo poziv za nastop uklonilnega zapora. V novem postopku naj zato ugotovi, ali so podane okoliščine, zaradi katerih izvršitev uklonilnega zapora ni bila smotrna.
Nosilni razlog izpodbijanega sklepa za zavrnitev dela predračuna stroškov je ta, da naj bi bili ti stroški všteti v nadomestila upravitelja. To pa pomeni, da je s tem sodišče prve stopnje že delno odločalo tudi o nagradi upravitelja (kaj ta obsega), zato višje sodišče šteje v tem delu izpodbijani sklep tudi kot delen sklep o nadomestilih.
Plačilo za opravila v zvezi z izdelavo bilanc in davčnih obračunov ni vključeno v nagrado upravitelja. Na podlagi tega argumenta tako predloga predračuna stroškov stečajnega postopka ni mogoče zavrniti.
Gre le za eno nepremičnino, kar pomeni, da obseg dela ni takšen, da tega upravitelj ne bi mogel opraviti sam.
Razveljavljene določbe 1. do 17. člena ZPUOOD se nanašajo na položaj, ko so bile družbe izbrisane iz sodnega registra do uveljavitve ZPUOOD, veljavni 18. člen ZPUOOD pa se nanaša na položaj, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra po uveljavitvi ZPUOOD, kar pomeni, da v primerih, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra po uveljavitvi ZPUOOD, ni mogoče več uveljavljati odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb po določilih šestega do desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP, ker ta več ne obstaja (oziroma je mogoče uveljavljati njihovo odgovornost le še na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063704
OZ člen 186, 186/1, 186/3, 395, 395/1. ZPP člen 236a, 236a/2, 286b.
odškodninska odgovornost – premoženjska škoda – odgovornost več oseb za isto škodo – nepristna solidarnost – solidarna odgovornost – deleži pri škodi
Gre za tako imenovano nepristno solidarnost, kadar stranke delajo neodvisno druga od druge. Ravna se po pravilih o solidarni obveznosti in torej vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost, upnik pa lahko zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena.
Oškodovanec mora v položaju, ki ga ureja tretji odstavek 186. člena OZ, za vsakega od povzročiteljev dokazati vse predpostavke odškodninske odgovornosti, torej tudi, da je protipravno dejanje posameznega povzročitelja škode v vzročni zvezi s povzročeno škodo, vendar le z verjetnostjo, ki presega mejni prag verjetnosti. Že samo pojmovanje vzročnosti se namreč zadovolji z verjetnostjo in ne zahteva gotovosti. Vsak od zatrjevanih sopovzročiteljev se torej odgovornosti lahko razbremeni le, če dokaže, da njegovo ravnanje ni bilo vzrok za škodo, oziroma, da je za nastalo škodo v celoti kriv drug povzročitelj, oziroma, da takoj dokaže deleže krivde, če bi bili vsi vpleteni v pravdi.
V postopku osebnega stečaja je določbe zakona potrebno uporabljati na način in v obsegu, kot ustreza vsebini in namenu tega postopka. Namena ugovora proti odpustu obveznosti tako ni mogoče razlagati zgolj gramatikalno, kot je to storil upravitelj, ne da bi se pri tem upoštevalo vsaj minimalno zaščito stečajnega dolžnika in zlasti namen zakonskih določb, ki določajo ovire za odpust obveznosti.
pravdni stroški – prisilna poravnava – nastanek terjatve iz naslova pravdnih stroškov
Terjatev tožeče stranke do tožene stranke iz naslova pravdnih stroškov je nastala šele z izpodbijano sodno odločbo, zato se zanjo ne uporabljajo določbe prvega odstavka 160. člena ZFPPIPP, ampak mora tožeča stranka toženi povrniti celotne pravdne stroške.
Pomotno poimenovanje v uvodu asignacijske pogodbe in očitna pomota pri zapisu 1. točke pogodbe (povzete po prvostopnem sodišču) ne pomeni, da vsebina obveznosti tožene stranke napram tožeči stranki ni jasna. Nasprotno, zapis te obveznosti je jasen (dodatno dokazan z delnim plačilom), zato ne potrebuje razlage nejasnih določil.
ZFPPIPP člen 19. ZIZ člen 260, 260/1, 260/1-6. SPZ člen 128.
ugotovitev obstoja ločitvene pravice - predhodna odredba - ločitvena pravica
Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je bila s to predhodno odredbo izvršena predznamba zastavne pravice na nepremičninah tožene stranke. S predznambo zastavne pravice (hipoteke) tožeča stranka še ni pridobila zastavne pravice oziroma hipoteke, saj s predznambo zastavna pravica še ne nastane, ampak nastane z učinkom za nazaj šele potem, ko se in če se predznamba upraviči. Z vpisom predznambe upnik sicer zavaruje svoje pričakovanje, da bo pridobil zastavno pravico, vendar to varstvo nima enake moči kot ga daje zastavna pravica.
lastninska pravica na nepremičnini - stvarna legitimacija - uporabnina - poslovni prostor - sprememba tožbe
Sodišče prve stopnje utemeljeno ni sledilo ugovoru tožene stranke, da tožeča stranka ni stvarno legitimirana za tožbo, ker ni lastnica poslovnega prostora. Ob dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka poslovne prostore pridobila na podlagi pogodbe o prenosu podjetja samostojnega podjetnika
na kapitalsko prevzemno družbo, ki je bila sprovedena v sodnem registru in da je predmetna nepremičnina bila del osnovnih sredstev s. p., sedaj pa tožeče stranke, je sodišče prve stopnje kljub nesporni ugotovitvi, da predmetna nepremičnina v zemljiški knjigi (še) ni vpisana na tožečo stranko, utemeljeno zaključilo, da je tožeča stranka njena upravičena imetnica in torej aktivno stvarno legitimirana v tem sporu.
Bilančni dobiček odraža višino prostega kapitala družbe po koncu poslovnega leta, ki ga je dovoljeno uporabiti, zato je dolžnik kljub blokadi transakcijskih računov ob objektivno nizkem znesku sodne takse za ugovor in izkazani višini bilančnega dobička sredstva za njeno plačilo sposoben zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti že iz tega naslova.
Določitev plačila sodne takse kot procesne predpostavke za obravnavo pravnega sredstva dostopa stranke do sodišča ne otežuje nesorazmerno, saj je ta ustavna pravica stranki, ki je v slabem premoženjskem stanju, kljub obveznosti plačila sodne takse kot procesni predpostavki ustrezno zagotovljena prek določb II. poglavja ZST-1.
Dolžnik je izrecno in jasno zaprosil zgolj za oprostitev plačila sodnih taks in ne za odlog plačila ali obročno plačilo, v zvezi s tem pa tudi ni postavil nobene trditvene podlage, zato od sodišča ni mogoče pričakovati, da bo brez s trditvami ter dejstvi podprtega in jasno določenega zahtevka odločalo tudi o tem.
spor majhne vrednosti - sklenitev pogodbe - odplačna pogodba - skrbnost v pravnem prometu - pooblastilo zastopnika - obseg pooblastila - naknadna odobritev - pravila kluba
Pravno podlago za odločitev v zadevi predstavljajo tudi pravila kluba X in sicer v okviru presoje pooblastil zastopnika.