izbris brez likvidacije - dovoljenje lastnika za poslovanje družbe na naslovu - poslovanje družbe
Predlagateljica kot lastnica objekta na naslovu I. ni izkazala, da na tem naslovu ni dovolila družbi registrirati svojega poslovnega naslova. Glede na ugotovljeno tesno sorodstveno povezanost med predlagateljico in družbenico družbe, ki je njena mati, kakor tudi med zastopnikoma družbe, ki sta njena starša, ni verjetno, da družba njenega dovoljenja za poslovanje na naslovu I. ne bi imela.
SPZ člen 24, 32, 33, 35. ZTLR člen 70, 70/3. ZPP člen 337.
posest – pojem posesti – spor zaradi motenja posesti – sodno varstvo posesti – dejanska oblast nad stvarjo – soposest – motilno ravnanje – motenje pravice do svetlobe in razgleda – varstvo med več posestniki – služnostna pravica – posestno varstvo služnosti po SPZ – nesklepčnost – pritožbena novota
V skladu s sodno prakso je motenje soposesti podano le, če eden od soposestnikov s svojim ravnanjem drugemu popolnoma prepreči ali znatno oteži izvrševanje dejanske oblasti nad stvarjo. Zato se za pravno upoštevno motenje ne šteje ravnanje, ki sicer posega v dotedanji način izvrševanja soposesti, vendar nanj bistveno ne vpliva.
Sodna praksa je na stališču, da posest pravice do svetlobe in razgleda (negativne služnosti) ni mogoča. Pri negativni služnosti namreč ni objektivno zaznavne dejanske oblasti nad stvarjo, saj upravičenec služnosti ne izvršuje z aktivnim ravnanjem, le od služnostnega zavezanca pričakuje opustitev določenih ravnanj. Posestno varstvo pa se lahko prizna samo tistemu, ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo.
Oba dediča sta sicer v enakem položaju glede kriterijev iz 2. in 3. alineje 7. člena ZDKG, v tej situaciji pa je gotovo pomembno, da se je za prevzemnico določena dedinja še naprej po svojih močeh trudila pri ohranjanju kmetije, prav tako pa ni brez pomena dejstvo, da je vdova zapustnika z njo sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju, katere predmet je delež na zaščiteni kmetiji ter ob zaslišanju izrecno soglašala s tem, da se jo določi za prevzemnico.
Vrnitev v prejšnje stanje omogoča stranki, ki zamudi rok ali izgubi zaradi tega pravico opraviti kakšno dejanje, da ji sodišče dovoli, da zamujeno dejanje opravi kasneje, če izkaže, da je narok zamudila iz upravičenega vzroka (prvi odstavek 116. člena ZPP). Opravičeno zamudo lahko tako povzroči le upravičeni vzrok, ki ga lahko predstavlja naključje, dogodek, ki ga stranka ni zakrivila s svojim ravnanjem, oziroma ki ga stranka kljub izkazani skrbnosti ni mogla predvideti niti preprečiti.
Tožnica ob kandidaturi za delovno mesto ravnateljice ni izpolnjevala pogoja 5 let opravljanja dela v nazivu mentor. Zato je tožena stranka utemeljeno razrešila tožnico z mesta ravnateljice z ugotovitvijo, da ob kandidaturi ni izpolnjevala vseh pogojev za zasedbo tega delovnega mesta iz določbe 53. člena ZOFVI.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069696
OZ člen 352, 352/1. ZPP člen 181, 181/2.
nepravilno ravnanje sodnika – odškodninska odgovornost države – bodoča škoda – zastaranje – ugotovitvena tožba – pravni interes
Očitano škodno dejanje (nevročitev tožbe) je bilo zaključeno že z vročitvijo tožbe, zaradi česar je bila škoda takrat že določljiva. Takrat je oškodovanec zvedel za vse okoliščine, na podlagi katerih je mogel realno postaviti odškodninski zahtevek. Od odločitve o tožbenem zahtevku je bila odvisna le konkretna višina nastale škode. Ta podatek pa ne vpliva na začetek teka zastaranja.
Ugotovitvena sodba le ugotavlja obstoj določenega pravnega razmerja, ničesar pa ne zapoveduje, zato nima učinka izvršljivosti.
ZJU člen 24, 24/2, 25, 152.b. ZDR člen 204. ZPos 9, 9/1, 9/1-3, 37. ZUJF člen 176.
javni uslužbenci - mirovanje pravic - poslanec - vrnitev nazaj na delo - reintegracija - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - ugotovitev obstoja delovnega razmerja
Tožnica je bila pred nastopom funkcije poslanke v Državnem zboru zaposlena pri toženi stranki na delovnem mestu „podsekretar za občo upravo“. Tožena stranka je tožnici ob prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki izdala sklep, v katerem je odločila, da se po prenehanju opravljanja funkcije poslanke Državnega zbora javna uslužbenka brez javnega natečaja lahko v roku 3 mesecev po prenehanju poslanskega mandata vrne na konkretno delovno mesto „podsekretar za občo upravo“. V konkretnem sporu je tožnica zahtevala izvršitev tega sklepa, ki ji je bil izdan kot javni uslužbenki v delovnem razmerju pri toženi stranki. V trenutku, ko so nastopili pogoji za prenehanje mirovanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, se je vzpostavilo stanje, kot bi bilo, če mirovanja pravic in obveznosti sploh ne bi bilo. Gre torej za reaktivacijo statusa javnega uslužbenca v status, ki ga je imel pred mirovanjem. Zato je tožničin tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja delovnega razmerja utemeljen.
ustna pogodba o opravljanju del odgovornega urednika - licenca - polna odgovornost - vprašanje poslovodne funkcije - naloge - plačilo
Tožnica ni opravljala poslovodne funkcije in ni nosila odgovornosti, ki je imanentna odgovornemu uredniku.
Tveganje, ki ga nosi odgovorni urednik, in izpostavljanje v javnosti, predstavlja dejavnika, ki upravičujeta znatno višje plačilo - to nenazadnje izhaja tudi iz tožničine izpovedbe - zato tožnica, ki teh odgovornosti ni nosila, ne more zahtevati plačila, ki gre odgovornemu uredniku.
odpravnina - odškodnina - izgubljeno plačilo za čas odpovednega roka - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca
V času odpovednega roka pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožnici, je tožnica podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi določil 112. člena ZDR. Podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnice je zakonita, saj ji tožena stranka v obdobju zadnjih šestih mesecev ni izplačevala plače v pogodbeno dogovorjenem roku. Zato tožnici pripada odpravnina, določena za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in odškodnina najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074200
ZPP člen 212. OZ člen 174, 174/2, 179.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja – upoštevanje invalidnine – izgubljeni zaslužek – zmanjšana delovna zmožnost – normalen tek stvari – dokazni standard mejne vrednosti – porazdeljeno dokazno breme – prekoračitev tožbenega zahtevka
Invalidnina glede na svoj namen, ki je v omilitvi prizadetosti oškodovančeve osebne sfere, lahko v določeni meri zmanjšuje prizadetost oškodovanca, ki mu gre zaradi tega ustrezno nižja odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Za kakšen namen tožnik porabi invalidnino, ne more vplivati na pravilnost odločitve.
O škodi zaradi izgubljenega zaslužka se odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari, zato za dokazanost zadostuje dokazni standard mejne verjetnosti.
Okoliščina, da je šel tožnikov delodajalec v stečaj, ne zadostuje za sklep o nedokazanosti bodoče zaposlitve, ki bi tožniku prinašala (vsaj) minimalno plačo.
Tožnik je zatrjeval, da zaradi poškodbe ni sposoben opravljati dela, za katera edino je usposobljen, toženka pa je zatrjevala, da mu je delovna sposobnost deloma ostala. Ker je trditveno breme porazdeljeno, se mora to odraziti tudi v porazdelitvi dokaznega bremena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0078672
OZ člen 179, 182. ZPP člen 116, 142, 149, 149/5, 224, 318, 318/1.
vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiva zamuda - napačna vročitev - dejansko bivališče - vročilnica - podpis - dokazno breme - konkretizirano izpodbijanje vročilnice - zamudna sodba - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo
Morebitne napake sodišča pri vročanju ne morejo biti podlaga za vrnitev zadeve v prejšnje stanje. Pogoj, da sodišče ugodi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je namreč lahko zgolj opravičljiva zamuda, ki se je pripetila stranki, to pa logično izključuje napake, ki naj bi jih zagrešilo sodišče.
Pogoj za pravilno vročitev je, da je bilo vročanje izvedeno tam, kjer naslovnik dejansko stanuje in ni dovolj, da ima tam le formalno prijavljeno bivališče.
Na tožencu je breme, da dovolj konkretizirano in dokazno izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice.
ZIZ člen 43, 43/2, 76, 76/2, 95, 95/1, 165, 194. ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-5, 8, 8/1, 8/5, 34, 34/1. OZ člen 35. ZGD-1 člen 481, 481/1, 482/3.
prenos poslovnega deleža - vpis prepovedi odsvojitve - vpis spremembe družbenika v sodni register
Za veljaven prenos poslovnega deleža v obravnavanem primeru ne zadostuje soglasje upnika, v korist katerega je bila taka prepoved vpisana v sodni register in njegov predlog za izbris te zaznambe v sodni register. Tako kot je sam vpis prepovedi razpolaganja v sodni register izveden na podlagi sklepa izvršilnega sodišča, je tudi izbris tega vpisa mogoč le na podlagi sklepa izvršilnega sodišča.
Sam sklep izvršilnega sodišča o ustavitvi izvršilnega postopka ne more biti podlaga registrskemu sodišču za izbris sklepa o izvršbi in prepovedi razpolaganja s poslovnim deležem, ne da bi izvršilno sodišče tudi odredilo izbris navedenih vpisov.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – invalidnina – pomen invalidnine pri določanju denarne odškodnine – višina odškodnine – načelo objektivne pogojenosti odškodnine
Dejstvo, da oškodovanec prejema invalidnino, je treba (po prostem preudarku) upoštevati pri odmeri odškodnine za trajne posledice. Ta okoliščina je že inkorporirana v uporabo načela objektivne pogojenosti ter zato še dodatno zmanjševanje siceršnje odškodnine ni pravilno.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda naroka - oprava naroka - splošno znana dejstva - pravica do izjave - upravičen vzrok zamude
Sodišče splošna znana dejstva pozna, vendar to ne pomeni, da notorna dejstva niso predmet obravnavanja. Tudi glede njih mora biti strankam omogočeno, da se o njih izjavijo.
Pri vročanju sodnih pisanj pravnim osebam mora vročevalec najprej poskusiti vročitev tistemu, ki je pooblaščen za sprejem, če te osebe ni, pa se sme pošiljka vročiti (kateremukoli) delavcu, ki se nahaja v poslovnem prostoru.
Določila Konvencije o priznavanju in izvrševanju tujih arbitražnih odločb zavezujejo sodišče le v primeru, da se pred njim rešuje spor v zvezi s kakšnim vprašanjem, o katerem sta arbitražno pogodbo sklenili stranki tega spora, ne pa tudi, ko je takšno pogodbo podpisala le ena stranka in, tako kot je to v konkretnem primeru, stranski intervenient.