Namen izvajanja dokazov je v ugotavljanju že zatrjevanih konkretnih dejstev, saj sodišče ne izvaja dokazov s ciljem, da bi stranka na podlagi izvedenih dokazov šele lahko postavila trditve. Če je torej tožena stranka trdila, da je terjatev do tožeče stranke plačala, potem bi morala to konkretizirano zatrjevati ter predložiti potrdila o plačilu, saj je listina najzanesljivejše in najučinkovitejše dokazno sredstvo. Z zaslišanjem strank in prič se zatrjevano plačilo ne more dokazovati.
Tožena stranka bi morala za uspešno izpodbitje domneve o tem, da je vedela oziroma da bi morala vedeti za insolventnost tožeče stranke, dokazati, da je bila v dobri veri. V dobri veri ravna, kdor je zaupal v popolnost in poštenost objektivnega dejanskega stanja, pri čemer pa mora izkazati ustrezno (profesionalno) skrbnost, ki se presoja v okviru okoliščin posameznega primera.
osebni stečaj – odpust obveznosti - ovira za začetek postopka odpusta obveznosti - pravnomočna obsodba
Pravnomočna obsodba na kaznivo dejanje oškodovanja tujih pravic, ki je kaznivo dejanje zoper premoženje, v času odločanja sodišča prve stopnje o predlogu za odpust še ni bilo izbrisano, zato je sodišče pravilno ugotovilo, da obstaja ovira za odpust obveznosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078402
ZPSPP člen 23, 23/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 356.
najem poslovnega prostora – sporazumno prenehanje najemne pogodbe za poslovni prostor – odstop od najemne pogodbe – razlogi za odstop - dokazna ocena – dodelitev zadeve novemu sodniku
Tožeča stranka je toženi 12. 11. 2002 poslala dopis, da odstopa od najemne pogodbe glede poslovnega prostora, kar skladno z določbami ZPSPP sicer ne privede do pravno veljavnega prenehanja najemnega razmerja, ker pa se je tožena stranka z ˝odstopom˝ tožeče strinjala, je po oceni pritožbenega sodišča navedeno ravnanje pravdnih strank šteti kot dogovor o sporazumnem prenehanju najemnega razmerja.
V primeru, da gre za odločanje brez poprejšnjega obravnavanja, kakršen je tudi postopek odločanja o pritožbi, mora stranka zahtevati povrnitev stroškov v predlogu (torej pritožbi), o katerem naj odloči sodišče.
URS člen 25, 29. OZ člen ZPP člen 12, 115, 115/1, 286, 286.b, 333.
rok za pritožbo - preložitev naroka za glavno obravnavo - grajanje procesnih napak
ZPP določa v 333. členu 15 dnevni rok za pritožbo zoper sodbo (kar vse je zajeto v pravnem pouku izpodbijane sodbe), pri čemer gre za zakonski rok, ki ni podaljšljiv. Zato je neutemeljeno pritožbeno zavzemanje tožene stranke, da bi bil primeren rok za pritožbo 30 koledarskih dni. Določba 29. člena Ustave RS se nanaša na kazenski postopek, saj opredeljuje pravna jamstva obdolžencev v kazenskem postopku.
osebni stečaj - razrešitev upravitelja – legitimacija za vložitev zahteve
Zakon pravice zahtevati razrešitev upravitelja ne daje strankam postopka, pač pa zakonsko določenemu krogu oseb, med katerimi ni stečajnega dolžnika. Ne glede na to, da je pritožnikov položaj podoben položaju osebno odgovornega družbenika v stečajnem postopku nad pravno osebo, pa ZFPPIPP niti temu ne daje legitimacije za vložitev take zahteve.
spor o pristojnosti – pristojnost okrajnega sodišča – zasebni športni delavec
Ker je tožeča stranka kot zasebni športni delavec fizična oseba, ni izpolnjen pogoj za vodenje postopka po pravilih za gospodarske spore, ki ga določa ZPP v 1. točki prvega odstavka 481. člena.
sklep o prodaji - skupno premoženje - lastninska pravica - izločitvena pravica
Lastninska pravica se lahko pridobi tudi na podlagi zakona, torej na izviren način, kot je to v primeru ustvarjanja skupnega premoženja; oseba, ki naj bi tako pridobila lastninsko pravico sme v stečajnem postopku uveljavljati izločitveno pravico.
odškodnina za škodo zaradi razlastitve nepremičnine – izgubljeni dobiček - protipravno dejanje, ki onemogoča opravljanje dejavnosti – zastaranje odškodninskega zahtevka – vpliv nepravdnega postopka za določitev odškodnine na zastaranje
Tožnik uveljavlja proti toženi stranki obligacijskopravni zahtevek za plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi jo utrpel zaradi predvidene razlastitve nepremičnine (v obliki izgubljenega dobička). Da bi lahko s takšnim odškodninskim zahtevkom uspel, bi moral zatrjevati in dokazati protipravno ravnanje tožene stranke, ki naj bi mu onemogočilo opravljati dejavnost v vtoževanem obdobju.
Ker tožeča stranka ne zatrjuje in iz spisa ne izhaja, da je tožeča stranka tekom postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljala (kakršenkoli) ugovor pobota, takšnega ugovora ne more uveljavljati v pritožbi.
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 153, 153/3, 179, 179/1, 182, 378, 378/1. ZDR člen 184, 184/1. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih.
povečana nevarnost nastanka škode - gradbeni oder brez varovalne ograje - delovna nezgoda - nepremoženjska škoda - soprispevek k nastanku škode - objektivna odškodninska odgovornost - izključitev zavarovalnega kritja - zavestna kršitev predpisov - neskrbno delo
Izvajanje gradbenih del na gradbenem odru, ki je postavljen brez ustrezne varovalne ograje, pod odra pa iz desk, ki prekomerno štrlijo preko prečnega nosilca odra in niso pritrjene na prečne nosilce odra, v višini nekaj preko treh metrov, predstavlja povečano nevarnost nastanka škode zaradi padca iz odra za delavce, ki na takem odru izvajajo gradbena dela.
osebni stečaj - odpust obveznosti – pravnomočna sodba – kaznivo dejanje proti premoženju – ovira za odpust
Ker je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da vsebuje tudi kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami elemente kaznivega dejanja proti premoženju, je podana ovira za odpust obveznosti.
postopek osebnega stečaja - stroški za prevoz na delo in iz dela - stroški stečajnega postopka - prejemki, izvzeti iz stečajne mase - smiselna uporaba pravil
S tem, ko mora dolžnica prevozne stroške plačevati iz preostanka plače, ki jo prejme, je dejansko ogroženo preživetje dolžnice in njenega otroka, ker lahko v končni posledici pripelje do tega, da dolžnica dela ne bo mogla več opravljati. Relacija, ki jo mora dolžnica dnevno prepotovati, da pride v službo in domov, pa je taka, da je dolžnica ne more prepotovati brez uporabe javnega prevoza, za kar mora dolžnica seveda plačati. Gre torej za njene nujne stroške, brez katerih dela sploh ne more opravljati. S tem pa gre za stroške v smislu 1. odstavka 354. člena ZFPPIPP – torej za obveznosti dolžnice, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka, in sicer gre za stroške v smislu 9. točke 2. odstavka 355. člena ZFPPIPP.
Tudi posebna ureditev ZDen dopušča dedičem denacionalizacijskega upravičenca oporočna razpolaganja z denacionaliziranim premoženjem, še posebej iz razloga, ker imajo na podlagi 81. člena ZDen oporočna razpolaganja denacionalizacijskega upravičenca, ki so napravljena pred izdajo odločbe o denacionalizaciji, glede tega premoženja pravni učinek, če je to v oporoki izrecno navedeno, s tem, da pogoji za veljavnost oporočnega dedovanja iz 81. člena ZDen veljajo le za denacionalizacijskega upravičenca, ne pa za oporočna razpolaganja njegovih dedičev.
umik tožbe – ustavitev postopka – soglasje k umiku – možnost ponovne vložitve tožbe
Umik tožbe za toženca zaradi odsotnosti učinka ne bis in idem ni nujno ugoden, saj ga – drugače kot odpoved zahtevku – ne varuje pred možnostjo, da bi tožnik v isti stvari ponovno vložil tožbo.
predhodna odredba - sklep o zavarovanju – ugovor – elektronska oblika spisa – predložitev pooblastila pooblaščenca
Iz spisa je razvidno, da je dolžnik ugovor zoper izdani sklep o zavarovanju vložil še pri izvršilnem sodišču, ki je do izdaje sklepa o nepristojnosti obravnavalo to zadevo, in to v predpisani elektronski obliki. V takem primeru pa odvetniku ni treba predložiti pooblastila.
Pritožbenih navedb v zvezi z zamudno sodbo ni mogoče upoštevati v okviru pritožbe o stroških, saj bi kršitev določb 318. člena ZPP tožeča stranka lahko uveljavljala v pritožbi zoper sklep o zavrženju tožbe.
V primeru, ko je tožeča stranka ob vložitvi tožbe imela pravni interes za tožbo, pa se je tekom pravdnega postopka zaradi okoliščin, nastalih med postopkom, izkazalo, da tožeča stranka pravnega interesa za tožbo nima več, zaradi česar sodišče tožbo zavrže, se šteje, da je tožeča stranka v pravdi popolnoma propadla in mora zato toženi stranki povrniti njene pravdne stroške.
izvedensko mnenje - cenitev nepremične - pripombe k cenitvi - poziv sodišča k podaji pripomb
Ne iz ZIZ ne iz ZPP ne izhaja, da bi moralo sodišče ob vročitvi izvedenskega ali cenilnega mnenja stranko pozivati k morebitni podaji pripomb na poslano mnenje s sklepom, ki bi vseboval pravni pouk, niti ne izhaja iz veljavne zakonodaje, da bi moralo sodišče z dopisom izrecno pozivati upravičene osebe k podaji pripomb. Dejstvo, da dolžniku skupaj z odgovorom izvedenke na pripombe ni bil posebej določen rok za njihovo podajo, vpliva zgolj na pravočasnost podaje pripomb, ki bi jih tako upravičenci lahko podali vse do izdaje sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine. Opustitev določitve roka za podajo pripomb na prejeto izvedensko oziroma cenilno mnenje pa ne predstavlja kršitve pravice do izjave, niti kršitve drugih določb postopka.
Vse terjatve iz 2. in 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ (ne le prispevki za socialno zavarovanje) se prednostno poplačajo le za zadnje leto pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine, za preostalo obdobje (zapadle več kot eno leto nazaj) pa po času pridobitve zastavnih pravic.