OZ člen 131, 131/1, 131/2, 153, 153/3, 179, 179/1, 182, 378, 378/1. ZDR člen 184, 184/1. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih.
povečana nevarnost nastanka škode - gradbeni oder brez varovalne ograje - delovna nezgoda - nepremoženjska škoda - soprispevek k nastanku škode - objektivna odškodninska odgovornost - izključitev zavarovalnega kritja - zavestna kršitev predpisov - neskrbno delo
Izvajanje gradbenih del na gradbenem odru, ki je postavljen brez ustrezne varovalne ograje, pod odra pa iz desk, ki prekomerno štrlijo preko prečnega nosilca odra in niso pritrjene na prečne nosilce odra, v višini nekaj preko treh metrov, predstavlja povečano nevarnost nastanka škode zaradi padca iz odra za delavce, ki na takem odru izvajajo gradbena dela.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078402
ZPSPP člen 23, 23/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 356.
najem poslovnega prostora – sporazumno prenehanje najemne pogodbe za poslovni prostor – odstop od najemne pogodbe – razlogi za odstop - dokazna ocena – dodelitev zadeve novemu sodniku
Tožeča stranka je toženi 12. 11. 2002 poslala dopis, da odstopa od najemne pogodbe glede poslovnega prostora, kar skladno z določbami ZPSPP sicer ne privede do pravno veljavnega prenehanja najemnega razmerja, ker pa se je tožena stranka z ˝odstopom˝ tožeče strinjala, je po oceni pritožbenega sodišča navedeno ravnanje pravdnih strank šteti kot dogovor o sporazumnem prenehanju najemnega razmerja.
pogoji za vknjižbo prepovedi odsvojitve in obremenitve – zemljiškoknjižno dovolilo
Stališče sodišča prve stopnje, da je za vknjižbo prepovedi odsvojitve in obremenitve potrebno zemljiškoknjižno dovolilo, je pravilno in temelji na izrecni določbi drugega odstavka 36. člena ZZK-1 v zvezi z 2. točko prvega odstavka 40. člena ZZK-1 in 41. členom ZZK-1. Res gre za obligacijsko pravico, urejeno v OZ, vendar pogoje za vpis v zemljiško knjigo določa ZZK-1 kot specialni predpis.
sklep o prodaji - skupno premoženje - lastninska pravica - izločitvena pravica
Lastninska pravica se lahko pridobi tudi na podlagi zakona, torej na izviren način, kot je to v primeru ustvarjanja skupnega premoženja; oseba, ki naj bi tako pridobila lastninsko pravico sme v stečajnem postopku uveljavljati izločitveno pravico.
Namen izvajanja dokazov je v ugotavljanju že zatrjevanih konkretnih dejstev, saj sodišče ne izvaja dokazov s ciljem, da bi stranka na podlagi izvedenih dokazov šele lahko postavila trditve. Če je torej tožena stranka trdila, da je terjatev do tožeče stranke plačala, potem bi morala to konkretizirano zatrjevati ter predložiti potrdila o plačilu, saj je listina najzanesljivejše in najučinkovitejše dokazno sredstvo. Z zaslišanjem strank in prič se zatrjevano plačilo ne more dokazovati.
osebni stečaj - brezplačna pravna pomoč - založitev predujma - predlog upravitelja - pravica upravitelja do pritožbe zoper sklep o predlogu
Upravitelj ima pravico do pritožbe samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon, zoper sklep po (sedmem) osmem odstavku 233. člena ZFPPIPP pa take pravice ni imel, zato tudi nima pravice do pritožbe zoper izpodbijani sklep.
predhodna odredba - sklep o zavarovanju – ugovor – elektronska oblika spisa – predložitev pooblastila pooblaščenca
Iz spisa je razvidno, da je dolžnik ugovor zoper izdani sklep o zavarovanju vložil še pri izvršilnem sodišču, ki je do izdaje sklepa o nepristojnosti obravnavalo to zadevo, in to v predpisani elektronski obliki. V takem primeru pa odvetniku ni treba predložiti pooblastila.
zaznamba spora – nepremičnina je predmet podrejenega tožbenega zahtevka
Pri zaznambi spora je bistveno, da je na sodišče vložena tožba, s katero tožeča stranka zahteva ugotovitev pridobitve lastninske pravice na originaren način. Upoštevaje navedeno in zakonsko dikcijo 79. člena ZZK-1 dejstvo, da so v obravnavani zadevi nekatere parcele predmet podrejenega tožbenega zahtevka, ne more imeti za posledico zavrnitev predlagane zaznambe spora glede teh nepremičnin.
objektivna odškodninska odgovornost - nevarna uporaba trampolina - nadzor staršev nad otroki
Sodišče prve stopnje se v zvezi ni opredelilo do izpovedb prič Š in MŽ, posebej pa zavarovanke toženke BB in AR (pri njej zaposlene delavke), da je tega dne bila v lokalu in na terasi velika gneča, ker je bilo veliko gostov, med njimi tudi veliko otrok, ko nobena izmed njiju ni povedala, da bi tega dne sploh nadzorovala uporabo trampolina oziroma bila pozorna na dogajanje na njem.
odškodnina za škodo zaradi razlastitve nepremičnine – izgubljeni dobiček - protipravno dejanje, ki onemogoča opravljanje dejavnosti – zastaranje odškodninskega zahtevka – vpliv nepravdnega postopka za določitev odškodnine na zastaranje
Tožnik uveljavlja proti toženi stranki obligacijskopravni zahtevek za plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi jo utrpel zaradi predvidene razlastitve nepremičnine (v obliki izgubljenega dobička). Da bi lahko s takšnim odškodninskim zahtevkom uspel, bi moral zatrjevati in dokazati protipravno ravnanje tožene stranke, ki naj bi mu onemogočilo opravljati dejavnost v vtoževanem obdobju.
Ker tožeča stranka ne zatrjuje in iz spisa ne izhaja, da je tožeča stranka tekom postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljala (kakršenkoli) ugovor pobota, takšnega ugovora ne more uveljavljati v pritožbi.
poenostavljena prisilna poravnava – začetek postopka – razlogi izpodbijanja sklepa o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave
Razlogi, iz katerih bi bilo mogoče izpodbijati sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave, se lahko nanašajo (zgolj) na procesne ovire za vodenje tega postopka oziroma, da predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave niso predložene potrebne listine ali izjava dolžnika, sestavljena v obliki notarskega zapisa, da poročilo iz 1. točke drugega odstavka 141. člena tega zakona resnično in pošteno prikazuje njegov finančni položaj in poslovanje.
umik tožbe – ustavitev postopka – soglasje k umiku – možnost ponovne vložitve tožbe
Umik tožbe za toženca zaradi odsotnosti učinka ne bis in idem ni nujno ugoden, saj ga – drugače kot odpoved zahtevku – ne varuje pred možnostjo, da bi tožnik v isti stvari ponovno vložil tožbo.
URS člen 25, 29. OZ člen ZPP člen 12, 115, 115/1, 286, 286.b, 333.
rok za pritožbo - preložitev naroka za glavno obravnavo - grajanje procesnih napak
ZPP določa v 333. členu 15 dnevni rok za pritožbo zoper sodbo (kar vse je zajeto v pravnem pouku izpodbijane sodbe), pri čemer gre za zakonski rok, ki ni podaljšljiv. Zato je neutemeljeno pritožbeno zavzemanje tožene stranke, da bi bil primeren rok za pritožbo 30 koledarskih dni. Določba 29. člena Ustave RS se nanaša na kazenski postopek, saj opredeljuje pravna jamstva obdolžencev v kazenskem postopku.
V primeru, da gre za odločanje brez poprejšnjega obravnavanja, kakršen je tudi postopek odločanja o pritožbi, mora stranka zahtevati povrnitev stroškov v predlogu (torej pritožbi), o katerem naj odloči sodišče.
zaznamba izbrisne tožbe – neujemanje datumov na tožbi in potrdilu sodišča o vloženi tožbi – stroški zemljiškoknjižnega postopka
Določbe o povrnitvi stroškov urejajo razmerje med več strankami postopka in ne razmerje med sodiščem in predlagateljem. Sodišče lahko odloči o povrnitvi stroškov kvečjemu tako, da jih naloži nasprotni stranki, za kar pa v predmetni zadevi v nobenem primeru niso izpolnjeni pogoji. Tudi sicer velja splošno pravilo iz 35. člena ZNP v zvezi s 120. členom ZZK-1, po katerem vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen če zakon določa drugače. Drugačne določbe ZZK-1 ni, zato je zahtevek predlagatelja za povrnitev stroškov neutemeljen.
Pritožbenih navedb v zvezi z zamudno sodbo ni mogoče upoštevati v okviru pritožbe o stroških, saj bi kršitev določb 318. člena ZPP tožeča stranka lahko uveljavljala v pritožbi zoper sklep o zavrženju tožbe.
V primeru, ko je tožeča stranka ob vložitvi tožbe imela pravni interes za tožbo, pa se je tekom pravdnega postopka zaradi okoliščin, nastalih med postopkom, izkazalo, da tožeča stranka pravnega interesa za tožbo nima več, zaradi česar sodišče tožbo zavrže, se šteje, da je tožeča stranka v pravdi popolnoma propadla in mora zato toženi stranki povrniti njene pravdne stroške.
Vse terjatve iz 2. in 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ (ne le prispevki za socialno zavarovanje) se prednostno poplačajo le za zadnje leto pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine, za preostalo obdobje (zapadle več kot eno leto nazaj) pa po času pridobitve zastavnih pravic.
SZ-1 člen 17, 30, 66, 182. ZPP člen 442, 458, 458/1. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb člen 25, 26, 27, 28.
upravnik – stroški upravljanja – obratovalni stroški – ključ delitve stroškov – pasivna legitimacija – trditveno in dokazno breme – spor majhne vrednosti
Ker materialno pravo določa način delitve stroškov, je na toženi stranki trditveno breme izpodbijanja pravilnosti v spis vloženih razdelilnikov, podkrepljenih z dokazi o višini stroškov, ki jih je upravnik razdelil.