Stranka sme v pravnem sredstvu zoper izpodbijano sodno odločbo kritično in ostro uveljaviti razloge zaradi katerih je sodna odločba po njenem mnenju nezakonita, vendar pa mora to storiti na način, ki ne zmanjšuje njenega ugleda.
predlog za vzpostavitev etažne lastnine – dopolnitev predloga – poziv sodišča – udeleženci – občina
V upravnem postopku pravnomočno določena gradbena parcela še ne pomeni, da odločitev sodišča glede pripadajočega zemljišča ni potrebna.
Prvo sodišče je predlagatelja pravilno pozvalo, da predlog za vzpostavitev etažne lastnine dopolni z navedbo občine, na območju katere se nahaja stavba, h kateri se določa pripadajoče zemljišče in posledično s predložitvijo toliko izvodov popravljenega predloga, kolikor je potrebno za vse udeležence. Ker predlagatelj ni ravnal v skladu s sklepom, bil pa je opozorjen na posledice, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju predloga pravilna.
predlog za obnovo postopka – obnovitveni razlog – možnost obravnavanja pred sodiščem – nepravilna vročitev – dejanski prejem – vrnitev v prejšnje stanje – zamuda dejanja v pritožbenem postopku – pristojnost za odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje – zmota stečajnega upravitelja
Ker je bil stečajni upravitelj z vabilom na narok seznanjen, pa se je (sicer v zmoti) odločil, da nanj ne bo pristopil, torej je možnost, da bi se naroka udeležil, imel, ni pa je izkoristil, obnovitvenega razloga iz 2. točke 394. člena ZPP ne more uspešno uveljavljati.
ugotovitev vrednosti zapuščine – agrarna skupnost – izplačilo nujnega dednega deleža v gotovini – cenitev nepremičnine
Ker nobeden od dedičev pogojev za izvedbo cenitve ni bil pripravljen zagotoviti, je zapuščinsko sodišče vrednost zapuščine utemeljeno ugotavljalo na drug način – z pomočjo javno objavljene posplošene tržne vrednosti, ugotovljene na podlagi Zakona o vrednotenju nepremičnin. Če tega ne bi storilo, bi mu ostala zgolj možnost, da nujnih deležev dedičem ne prizna, kar pa bi bilo nesprejemljivo. Ne gre namreč za nujni dedni delež, ki predstavlja korekcijo zapustnikove volje (oporoke ali razpolaganja s premoženjem za časa življenja) in ga mora dedič zahtevati, ampak za dedno pravico, ki je priznana dedičem, ki niso člani agrarne skupnosti, vzpostavljene na območju, kjer ležijo nepremičnine, ki so predmet dedovanja.
OZ člen 6, 6/2, 131, 131/2, 131/1. Pravilnik o tehničnih ukrepih in zahtevah za varno obratovanje kopališč.
krivdna odškodninska odgovornost - kopališče
Da upravljalec kopališke dejavnosti odgovarja za škodo po načelu krivdne odgovornosti, mora oškodovanec dokazati okoliščine, ki ga obremenjujejo s stališča pomanjkanja izvajanja ukrepov za zagotovitev varnosti kopalcev.
ZLNDL člen 3, 3/1. ZZad člen 74, 74/1. SPZ člen 39.
izbrisna tožba – pravni interes za vložitev izbrisne tožbe – rok za vložitev – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – pravica uporabe – vpis v zemljiško knjigo – dobrovernost
Samo imetništvo dejanske pravice uporabe ni zadosten izkaz pravnega interesa tožeče stranke za vložitev obravnavane tožbe. Za ugotovitev obstoja pravnega interesa je ključnega pomena ugotovitev, ali je tožeča stranka na spornih nepremičninah pridobila lastninsko pravico na podlagi zakona.
Nepremičnine, ki niso bile predmet lastninjenja po drugih zakonih, postanejo lastnina pravnih oseb, ki imajo na nepremičnini pravico uporabe. Ker je imela pravico uporabe na spornih zemljiščih vseskozi tožeča stranka, je ob uveljavitvi ZLNDL postala njihova lastnica, čeprav se je v zemljiško knjigo kot lastnica vknjižila nedobroverna toženka, ki z nepremičninami nikoli ni razpolagala. Zato je izbrisna tožba tožnice utemeljena.
ZFPPIPP člen 299, 229/1, 299/5, 330, 330/3, 443, 443/2.
prijava izločitvene pravice – prepozna prijava - prodaja premoženja - zahtevek za plačilo denarnega zneska
Pravice upnika, ki ni pravočasno prijavil izločitvene pravice, se obravnavajo v skladu z določbo 5. odstavka 299. člena ZFPPIPP, po kateri lahko izločitveni upnik, ki zamudi zakonski rok za prijavo izločitvene pravice iz 1. odstavka 299. člena ZFPPIPP, v primeru, če se predmet njegove izločitvene pravice v stečajnem postopku proda, zahteva, da se mu plača denarni znesek, dosežen s prodajo tega premoženja, zmanjšan za stroške v zvezi s prodajo.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti pri zdravljenju – strah – duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti – ugriz psa
Znesek 12.300 EUR predstavlja pravično denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo, nastalo zaradi ugriza psa.
Sodišče ne sme preverjati resničnosti dejstev, ki niso bila prerekana in se štejejo za priznana, temveč jih je dolžno vključiti v dejansko podlago sodbe.
Stranke skupnega sporazuma lahko določijo različno nadomestilo glede na okoliščine uporabe, ne smejo pa vezati višine nadomestila na okoliščine v zvezi z njegovim neplačevanjem. Navedeno utemeljuje sklep, da lahko stranke skupnega sporazuma dogovorijo le eno tarifo, ki ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo.
ZASP v četrtem odstavku 159. člena sicer nalaga dolžnost uporabnikom varovanih del, ki ta dela uporabljajo na podlagi ZASP brez neizključnega prenosa ustrezne pravice, enkrat mesečno predložiti pristojni kolektivni organizaciji podatke o njihovi uporabi, vendar te dolžnosti tožene stranke tožeča stranka ne more uveljavljati kot svojo pravico, iztožljivo v civilni pravdi. Tožeča stranka ima na voljo le uveljavljanje civilnopravnih sankcij zaradi kršitve avtorskih pravic, ki jih določa ZASP (plačilo nadomestila ter morebitne odškodnine oziroma civilne kazni).
umik tožbe – ustavitev postopka – soglasje k umiku – možnost ponovne vložitve tožbe
Umik tožbe za toženca zaradi odsotnosti učinka ne bis in idem ni nujno ugoden, saj ga – drugače kot odpoved zahtevku – ne varuje pred možnostjo, da bi tožnik v isti stvari ponovno vložil tožbo.
Tožena stranka bi morala za uspešno izpodbitje domneve o tem, da je vedela oziroma da bi morala vedeti za insolventnost tožeče stranke, dokazati, da je bila v dobri veri. V dobri veri ravna, kdor je zaupal v popolnost in poštenost objektivnega dejanskega stanja, pri čemer pa mora izkazati ustrezno (profesionalno) skrbnost, ki se presoja v okviru okoliščin posameznega primera.
osebni stečaj – odpust obveznosti - ovira za začetek postopka odpusta obveznosti - pravnomočna obsodba
Pravnomočna obsodba na kaznivo dejanje oškodovanja tujih pravic, ki je kaznivo dejanje zoper premoženje, v času odločanja sodišča prve stopnje o predlogu za odpust še ni bilo izbrisano, zato je sodišče pravilno ugotovilo, da obstaja ovira za odpust obveznosti.
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 153, 153/3, 179, 179/1, 182, 378, 378/1. ZDR člen 184, 184/1. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih.
povečana nevarnost nastanka škode - gradbeni oder brez varovalne ograje - delovna nezgoda - nepremoženjska škoda - soprispevek k nastanku škode - objektivna odškodninska odgovornost - izključitev zavarovalnega kritja - zavestna kršitev predpisov - neskrbno delo
Izvajanje gradbenih del na gradbenem odru, ki je postavljen brez ustrezne varovalne ograje, pod odra pa iz desk, ki prekomerno štrlijo preko prečnega nosilca odra in niso pritrjene na prečne nosilce odra, v višini nekaj preko treh metrov, predstavlja povečano nevarnost nastanka škode zaradi padca iz odra za delavce, ki na takem odru izvajajo gradbena dela.
odškodnina za škodo zaradi razlastitve nepremičnine – izgubljeni dobiček - protipravno dejanje, ki onemogoča opravljanje dejavnosti – zastaranje odškodninskega zahtevka – vpliv nepravdnega postopka za določitev odškodnine na zastaranje
Tožnik uveljavlja proti toženi stranki obligacijskopravni zahtevek za plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi jo utrpel zaradi predvidene razlastitve nepremičnine (v obliki izgubljenega dobička). Da bi lahko s takšnim odškodninskim zahtevkom uspel, bi moral zatrjevati in dokazati protipravno ravnanje tožene stranke, ki naj bi mu onemogočilo opravljati dejavnost v vtoževanem obdobju.
Ker tožeča stranka ne zatrjuje in iz spisa ne izhaja, da je tožeča stranka tekom postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljala (kakršenkoli) ugovor pobota, takšnega ugovora ne more uveljavljati v pritožbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078402
ZPSPP člen 23, 23/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 356.
najem poslovnega prostora – sporazumno prenehanje najemne pogodbe za poslovni prostor – odstop od najemne pogodbe – razlogi za odstop - dokazna ocena – dodelitev zadeve novemu sodniku
Tožeča stranka je toženi 12. 11. 2002 poslala dopis, da odstopa od najemne pogodbe glede poslovnega prostora, kar skladno z določbami ZPSPP sicer ne privede do pravno veljavnega prenehanja najemnega razmerja, ker pa se je tožena stranka z ˝odstopom˝ tožeče strinjala, je po oceni pritožbenega sodišča navedeno ravnanje pravdnih strank šteti kot dogovor o sporazumnem prenehanju najemnega razmerja.
zaznamba spora – nepremičnina je predmet podrejenega tožbenega zahtevka
Pri zaznambi spora je bistveno, da je na sodišče vložena tožba, s katero tožeča stranka zahteva ugotovitev pridobitve lastninske pravice na originaren način. Upoštevaje navedeno in zakonsko dikcijo 79. člena ZZK-1 dejstvo, da so v obravnavani zadevi nekatere parcele predmet podrejenega tožbenega zahtevka, ne more imeti za posledico zavrnitev predlagane zaznambe spora glede teh nepremičnin.
pogoji za vknjižbo prepovedi odsvojitve in obremenitve – zemljiškoknjižno dovolilo
Stališče sodišča prve stopnje, da je za vknjižbo prepovedi odsvojitve in obremenitve potrebno zemljiškoknjižno dovolilo, je pravilno in temelji na izrecni določbi drugega odstavka 36. člena ZZK-1 v zvezi z 2. točko prvega odstavka 40. člena ZZK-1 in 41. členom ZZK-1. Res gre za obligacijsko pravico, urejeno v OZ, vendar pogoje za vpis v zemljiško knjigo določa ZZK-1 kot specialni predpis.
osebni stečaj - brezplačna pravna pomoč - založitev predujma - predlog upravitelja - pravica upravitelja do pritožbe zoper sklep o predlogu
Upravitelj ima pravico do pritožbe samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon, zoper sklep po (sedmem) osmem odstavku 233. člena ZFPPIPP pa take pravice ni imel, zato tudi nima pravice do pritožbe zoper izpodbijani sklep.