stroški postopka – nagrada za postopek – znižanje nagrade – ustavitev postopka zaradi umika tožbe
Po ZOdvT je določeno znižanje nagrade za postopek zgolj v primeru predčasnega prenehanja mandata, ko torej stranka, ki je dala pooblastilo, to pooblastilo predčasno odpove, ne pa za primer predčasnega zaključka postopka.
ugotovitev vrednosti zapuščine – agrarna skupnost – izplačilo nujnega dednega deleža v gotovini – cenitev nepremičnine
Ker nobeden od dedičev pogojev za izvedbo cenitve ni bil pripravljen zagotoviti, je zapuščinsko sodišče vrednost zapuščine utemeljeno ugotavljalo na drug način – z pomočjo javno objavljene posplošene tržne vrednosti, ugotovljene na podlagi Zakona o vrednotenju nepremičnin. Če tega ne bi storilo, bi mu ostala zgolj možnost, da nujnih deležev dedičem ne prizna, kar pa bi bilo nesprejemljivo. Ne gre namreč za nujni dedni delež, ki predstavlja korekcijo zapustnikove volje (oporoke ali razpolaganja s premoženjem za časa življenja) in ga mora dedič zahtevati, ampak za dedno pravico, ki je priznana dedičem, ki niso člani agrarne skupnosti, vzpostavljene na območju, kjer ležijo nepremičnine, ki so predmet dedovanja.
STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSM0021728
ZSKZ člen 14.
družbena lastnina - kmetijska zemljišča - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - narava vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo
V času uveljavitve ZSKZ (11. 3. 1993) so bila vsa sporna zemljišča v družbeni lasti, kar pomeni, da je z dnem uveljavitve citiranega zakona tožnica na teh nepremičninah pridobila lastninsko pravico po samem zakonu. Ker je takšen vpis lastninske pravice le deklaratornega značaja, torej nima konstitutivnega učinka, toženka na podlagi ZLNDL, ki je stopil v veljavo 1997 leta, ni mogla veljavno pridobiti svoje lastninske pravice. Zemljiška knjiga je javna knjiga in je uradna evidenca o lastništvu nepremičnin, zato podatki, ki jih izkazuje, veljajo za pravilne, vpisane pravice pa veljajo za obstoječe, in sicer vse dokler se za njih ne izkaže nasprotno.
NEPRAVDNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079156
ZDen člen 44. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 5,7, 7/1, 7/2, 7/3, 7/4.
vrnitev zaplenjenega premoženja – vrednost premoženja – višina odškodnine – življenjska doba strojev – tehnična amortizacija
Ob ugotovitvah, je bila večina strojev, glede katerih se odmerja odškodnina, starejša od 14,2 let in po predvojnih standardih že tehnično amortiziranih, podlago za odmero odškodnine lahko predstavlja le 4. odstavek 7. člena Navodila, ki zapoveduje 70% amortizacijo, saj so bile premičnine kljub tehnično popolni amortizaciji še vedno v uporabi.
KZ-1 člen 27, 27/1, 196, 196/1. ZKP člen 10, 10/1. ZP-1 člen 9, 9/1. ZDR člen 131, 131/1, 134, 134/1, 135, 135/1, 231, 231/1, 231/1-9, 231/1-10.
razmejitev med prekrškom in kaznivim dejanjem - kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev
Zakonodajalec odloča ali bo neko ravnanje opredeljeno kot prekršek ali kot kaznivo dejanje, pri tem pa praviloma upošteva ali gre le za kršitev predpisa ali že za nastanek posledic za pravno zavarovano dobrino. Enakega ravnanja ne sme hkrati opredeliti kot prekršek in kot kaznivo dejanje, saj bi bilo to v neskladju z načelom pravne države in torej v neskladju z Ustavo RS. Tudi v konkretnem primeru se kaznivo dejanje od prekrška razlikuje po tem, da poleg zakonskih znakov prekrška vsebuje še druge elemente zakonskega dejanskega stanu, ki so lastni le kaznivemu dejanju, prekršku pa ne.
pozneje najdeno premoženje – premoženjske pravice – agrarne skupnosti – nujni dediči – nujni delež – odpoved dedovanju – akrescenca – izvedenec – vrednost nepremičnin
Sodišče prve stopnje je razpolagalo z upravnimi odločbami, na podlagi katerih je določilo vrednost nepremičnin, ki so bile vrnjene v postopku po ZPVAS. Glede na predložene dokaze in druge okoliščine konkretnega primera (npr. ocenjeno vrednost nujnega deleža) bi moralo prvo sodišče dati možnost udeležencu zapuščinskega postopka, katerega ocenjena vrednost nepremičnin je manj verjetna, da z izvedencem dokaže zatrjevano vrednost in založi predujem za izvedenca. Če pa na podlagi predloženih dokazov in okoliščin konkretnega primera prvo sodišče ne bi moglo ugotoviti, katera ocenjena vrednost nepremičnin posameznega udeleženca je zakonsko sprejemljivejša, bi morali občini založiti predujem za izvedenca. Pri odločanju o povrnitvi navedenih stroškov občin pa bi moralo sodišče upoštevati tudi ravnanja pritožnic, zaradi katerih je bil navedeni dokaz izveden in so nastali (nepotrebni) stroški.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076919
ZIZ člen 15, 17, 40, 40/1, 40/2. ZPP člen 199. OZ člen 283.
izpolnitev preživninske obveznosti - nadomestna izpolnitev - sporazum - upniška zamuda - izpolnitev na fiduciarni račun odvetnika - stranska intervencija - identifikacijski podatki upnika
Če je predmet izpolnitve določen v izvršilnem naslov, bi bila nadomestna izpolnitev dopustna le ob sporazumu. Izvršilni naslov nalaga dolžniku prostovoljno izpolnitev obveznosti na določen način, kar pa ne vpliva na nakazilo zarubljenih sredstev v izvršilnem postopku.
Upnik mora sicer resda glede na 40. člen ZIZ predlagati izpolnitev na svoj račun, kar pa ne pomeni ovire, zaradi katere upnik ne bi smel pooblastiti odvetnika za sprejem izpolnitve.
Smiselna uporaba določbe 199. člena ZPP v izvršilnih postopkih ni možna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079167
ZDR člen 29. OZ člen 3.
stvarna pristojnost – civilni spor – netipična pogodba – pogodba o posredovanju – pogodba o delu
Pogodbene stranke lahko v skladu z načelom dispozitivnosti pri ustvarjanju obligacijskih razmerij sklepajo tudi netipične pogodbe. Pogodbeni stranki imata namreč vso avtonomijo urejanja medsebojnih razmerij, če le-ta ne nasprotuje veljavnim kogentnim določbam.
ZDavP-2 člen 3, 3/3, 3/3-2, 49, 125, 145, 145/2, 145/2-4, 145/2-9. ZIZ člen 17, 21, 55, 55/2, 58, 58/1. ZPIZ-1 člen 228, 228/2. ZPSV člen 15, 15/1.
primeren izvršilni naslov - sklep davčnega organa - seznam izvršilnih naslovov - davki in prispevki - obračun obresti - stroški prisilne izterjave davkov in prispevkov - zastaranje
Čeprav je izvršljiv sklep davčnega organa izvršilni naslov, ni primeren izvršilni naslov za izterjavo stroškov prisilne izterjave davkov in prispevkov, čeprav je o njih odločeno s sklepom o prisilni izterjavi.
objektivna odškodninska odgovornost - nevarna uporaba trampolina - nadzor staršev nad otroki
Sodišče prve stopnje se v zvezi ni opredelilo do izpovedb prič Š in MŽ, posebej pa zavarovanke toženke BB in AR (pri njej zaposlene delavke), da je tega dne bila v lokalu in na terasi velika gneča, ker je bilo veliko gostov, med njimi tudi veliko otrok, ko nobena izmed njiju ni povedala, da bi tega dne sploh nadzorovala uporabo trampolina oziroma bila pozorna na dogajanje na njem.
zaznamba spora – nepremičnina je predmet podrejenega tožbenega zahtevka
Pri zaznambi spora je bistveno, da je na sodišče vložena tožba, s katero tožeča stranka zahteva ugotovitev pridobitve lastninske pravice na originaren način. Upoštevaje navedeno in zakonsko dikcijo 79. člena ZZK-1 dejstvo, da so v obravnavani zadevi nekatere parcele predmet podrejenega tožbenega zahtevka, ne more imeti za posledico zavrnitev predlagane zaznambe spora glede teh nepremičnin.
ZST-1 člen 5, 5/1-1. ZST-1B člen 26, 29, 29/1, 29/2.
nastanek taksne obveznosti - plačilo takse pred vložitvijo tožbe - neplačilo celotne takse - umik tožbe
Pritožbeno stališče, da tožnika terjanega zneska takse nista dolžna plačati, ker sta sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje plačala že pred vložitvijo tožbe je zmotno, saj pritožba spregleda prvi odstavek 29. člena ZST-1B. Taksna obveznost za pravdni postopek je nastala ob vložitvi tožbe, zato je ta dan odločilen za ugotovitev višine predpisane takse in ugotovitev ali je navedena taksa v celoti plačana. Ker v obravnavanem primeru taksna obveznost za tožbo do uveljavite ZST-1B ni nastala, uporaba 26. člena ZST-1B ne pride v poštev.
predhodna odredba - sklep o zavarovanju – ugovor – elektronska oblika spisa – predložitev pooblastila pooblaščenca
Iz spisa je razvidno, da je dolžnik ugovor zoper izdani sklep o zavarovanju vložil še pri izvršilnem sodišču, ki je do izdaje sklepa o nepristojnosti obravnavalo to zadevo, in to v predpisani elektronski obliki. V takem primeru pa odvetniku ni treba predložiti pooblastila.
odškodnina za škodo zaradi razlastitve nepremičnine – izgubljeni dobiček - protipravno dejanje, ki onemogoča opravljanje dejavnosti – zastaranje odškodninskega zahtevka – vpliv nepravdnega postopka za določitev odškodnine na zastaranje
Tožnik uveljavlja proti toženi stranki obligacijskopravni zahtevek za plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi jo utrpel zaradi predvidene razlastitve nepremičnine (v obliki izgubljenega dobička). Da bi lahko s takšnim odškodninskim zahtevkom uspel, bi moral zatrjevati in dokazati protipravno ravnanje tožene stranke, ki naj bi mu onemogočilo opravljati dejavnost v vtoževanem obdobju.
Ker tožeča stranka ne zatrjuje in iz spisa ne izhaja, da je tožeča stranka tekom postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljala (kakršenkoli) ugovor pobota, takšnega ugovora ne more uveljavljati v pritožbi.
osebni stečaj – odpust obveznosti – preizkusno obdobje
Predlog za odpust obveznosti je vsebovan v predlogu za začetek stečajnega postopka, tam pa je dolžnik navedel svoje zdravstveno stanje. Tako je navedel, da ima hipertrofično kardiomiopatijo, da je bil zadnjič hospitaliziran v avgustu 2013, da je star 56 let in v zdravstvenem stanju, ki bo verjetno že v času trajanja stečajnega postopka zahtevalo invalidsko upokojitev.
osebni stečaj - razrešitev upravitelja – legitimacija za vložitev zahteve
Zakon pravice zahtevati razrešitev upravitelja ne daje strankam postopka, pač pa zakonsko določenemu krogu oseb, med katerimi ni stečajnega dolžnika. Ne glede na to, da je pritožnikov položaj podoben položaju osebno odgovornega družbenika v stečajnem postopku nad pravno osebo, pa ZFPPIPP niti temu ne daje legitimacije za vložitev take zahteve.
osebni stečaj - brezplačna pravna pomoč - založitev predujma - predlog upravitelja - pravica upravitelja do pritožbe zoper sklep o predlogu
Upravitelj ima pravico do pritožbe samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon, zoper sklep po (sedmem) osmem odstavku 233. člena ZFPPIPP pa take pravice ni imel, zato tudi nima pravice do pritožbe zoper izpodbijani sklep.
spor o pristojnosti – pristojnost okrajnega sodišča – zasebni športni delavec
Ker je tožeča stranka kot zasebni športni delavec fizična oseba, ni izpolnjen pogoj za vodenje postopka po pravilih za gospodarske spore, ki ga določa ZPP v 1. točki prvega odstavka 481. člena.