ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - huda malomarnost - naklep - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
V izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi je tožena stranka tožniku očitala, da je pri opravljanju dela z viličarjem (tožnik je z viličarjem uskladiščeval papirne zvitke, pri čemer je zaradi nepazljivega ravnanja z viličarjem z zgornjim zvitkom poškodoval vodovodno cev, ki je počila in poplavila skladiščne prostore) ravnal malomarno, s čemer je huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. V sodnem postopku tožena stranka ni dokazala, da je tožnik ravnal hudo malomarno, kar je eden od pogojev za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sama kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti delovnega razmerja (brez hude malomarnosti ali naklepa) predstavlja krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po tretji alineji prvega odstavka 88. člena ZDR, vendar tožena stranka tožniku ni odpovedala pogodbe o zaposlitvi po tej pravdni podlagi. Zato izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku na podlagi določbe 2. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR, ni zakonita.
nujna pot – postopek za dovolitev nujne poti – sodna pristojnost
Predlagateljici, ki do svoje nepremičnine nima neposredne povezave z javno potjo ne za sedanjo niti za bodočo rabo svoje nepremičnine, ni mogoče odreči sodnega varstva za določitev nujne poti v tem postopku. Glede na občinski predpis tudi v primeru gradnje več objektov na spornem zemljišču, ki jo občinski predpis sicer omogoča in s tem dopušča možnost drugačne bodoče rabe nepremičnine, mora namreč primarno sama zagotoviti pravico dostopa preko tujega zemljišča, in sicer po civilno pravni poti.
Sodišče lahko izda sklep, v katerem odloči o vrnitvi v prejšnje stanje brez opravljenega naroka samo v primeru, če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana, ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga.
odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – policijsko delo – ekskulpacijski razlogi – ravnanje tretjega
V okoliščinah, v katerih je policist po službeni dolžnosti moral imeti stik z agresivnim in vinjenim kršiteljem in pri tem delovati v okviru omejitev, ki jih predpisuje Pravilnik o policijskih pooblastilih, je bil tožnik v večji nevarnosti nastanka škode, ker vseh reakcij kršitelja ni mogoče obvladovati, ne da bi kršil Pravilnik o policijskih pooblastilih, zato je delo v takšnih okoliščinah predstavljalo nevarno dejavnost.
Oseba, ki je po sami naravi stvari vključena v opravljanje nevarne dejavnosti, kot je to v konkretnem primeru storilec prekrška v policijskem postopku, ne šteje za „tretjega“ v smislu 2. odstavka 153. člena OZ.
ZUJIK člen 4, 28, 45, 45/1. ZJU člen 24, 24/2, 24/3, 24/5, 25, 154. ZDR člen 204, 204/3.
zavrženje tožbe - javni zavod - sodno varstvo - predhoden postopek pri delodajalcu - javni uslužbenci - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Varstvo pravic delavcev, za katere se uporablja ZJU, je urejeno drugače kot varstvo pravic delavcev po ZDR. Sodno varstvo je v postopkih varstva pravic delavcev, pri katerih se uporablja ZJU, dopustno le pod pogojem, da je delavec predhodno postopal po 24. oziroma 25. členu ZJU. Tožnik je torej moral svoje zahteve, ki jih uveljavlja s tožbo v tem individualnem delovnem sporu v zvezi z nezakonitim prenehanjem delovnega razmerja, najprej uveljavljati pri toženi stranki (javnem zavodu s področja kulture) v skladu z določbami ZJU. Ker sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni ugotavljalo relevantnih dejstev to je, ali je tožnik ob uporabi specialnih določil ZUJIK pravočasno vložil tožbo, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, zato je bilo potrebno sklep o zavrženju tožbe zaradi zamude 30-dnevnega roka za sodno varstvo po 3. odst. 204. člena ZDR razveljaviti.
spor majhne vrednosti – narok za glavno obravnavo – odsotnost tožene stranke – sodba na podlagi pripoznave
Za primer, ko se tožena stranka ne udeleži naroka, katerega izvedbo je zahtevala, čeprav je bila v redu vabljena, je predvidena izdaja sodbe na podlagi pripoznave.
Za uveljavljanje procesnega pobotnega ugovora po 319. členu ZPP velja enako, kot velja za tožbeni zahtevek sam, da mora biti določno postavljen (prvi odstavek 180. člena ZPP) in da ga mora postaviti stranka sama ter se na njegov obstoj ne more domnevati (2. člen ZPP).
Že iz ubeseditve določbe 312. člena OZ nedvomno izhaja, da za pobotanje zadošča izjava ene stranke in pri pobotanju z enostransko izjavo velja, da nasprotna stranka samo sprejema posledice, ki izvirajo iz pobotanja.
krajevna pristojnost – splošna krajevna pristojnost – atrakcija pristojnosti – pristojnost v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah – postopek zavarovanja
V 63. členu ZPP je predpisana izključna krajevna pristojnost na podlagi atrakcije k izvršilnemu ali stečajnemu sodišču. Atrakcija velja samo za spore, ki nastanejo v okviru izvršilnega ali stečajnega postopka, v obravnavani zadevi pa ni šlo za postopek izvršbe, marveč za postopek zavarovanja.
Za spor o hipoteki kot stvarni pravici na nepremičnini je izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0079185
ZASP člen 72, 72/2, 146, 146/1, 151, 151/1, 151/2. ZPP člen 286b, 339, 339/1.
prostovoljno kolektivno upravljanje avtorskih pravic – nadomestilo za reproduciranje glasbenih del – izkoriščanje mehaničnih pravic avtorjev – aktivna legitimacija kolektivne organizacije avtorjev – avtorski honorar – pooblastilo – upravičenost zastopanja
Kolektivna organizacija avtorjev lahko uresničuje pravice avtorjev na podlagi danih pooblastil, in sicer v lastnem imenu in za račun pooblastiteljev. Ker se sporno razmerje nanaša na leto 2006, ko so bili po ugotovitvah sodišča izdani fonogrami, in na leto 2007, ko je bil izdan račun, je nepomembno, da so bila obravnavana pooblastila dana že pred uveljavitvijo ZASP-B. Dana so bila namreč nepogojno in brez omejitev trajanja, zato so ustrezala kriterijem, ki jih je vnesla novela ZASP-B.
stroški postopka – nagrada za postopek – znižanje nagrade – ustavitev postopka zaradi umika tožbe
Po ZOdvT je določeno znižanje nagrade za postopek zgolj v primeru predčasnega prenehanja mandata, ko torej stranka, ki je dala pooblastilo, to pooblastilo predčasno odpove, ne pa za primer predčasnega zaključka postopka.
skupno premoženje - določitev deležev - pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev zakoncema
V skladu z ustaljenim stališčem sodne prakse je treba pri ugotavljanju skupnega premoženja zakoncev pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev načeloma šteti kot prispevek, dan obema zakoncema po enakih deležih, vse dokler zainteresirani ne dokaže, da je bilo darilo v času daritve (in ne morda kasneje) namenjeno le obdarjencu in nikomur drugemu.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. SPZ člen 48, 48/2. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
tožba na izselitev in izpraznitev nepremičnine - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – verjetnost terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe
Navedbe tožnikov in predlagani dokazi v tej fazi postopka zadoščajo za sklep o obstoju verjetnosti nedenarne terjatve. Dejansko stanje v zvezi z obstojem ali neobstojem tožnikove nedenarne terjatve pa bo sodišče prve stopnje ugotavljalo šele v nadaljevanju pravdnega postopka, v katerem bosta imeli obe stranki možnost dokazovati svoje trditve.
Zahtevek za odpravo napak mora biti konkretiziran do te mere, da je določen, od tam dalje pa je njegova konkretizacija odvisna od (A) dispozicije strank postopka in (B) materialnopravnega upravičenja tožnika, kakšna storitev je sploh predmet njegove jamčevalne terjatve.
„Precizacija“ zahtevka, ki od toženca terja konkretizirane storitve, je sprememba tožbe.
vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL – odločba o vzpostavitvi etažne lastnine – lastništvo posameznega dela stavbe – pravni naslov – veriga listin – prošnja za podaljšanje roka za dopolnitev vloge
Če udeleženka ne more predložiti celotne verige listin, ki izkazuje pravno nasledstvo, ji je treba skladno s petim odstavkom 23. člena ZVEtL omogočiti amortizacijo manjkajočih listin ob smiselni uporabi pravil zemljiškoknjižnega prava o vzpostavitvi zemljiškoknjižnih listin, pa tudi dokazovanje pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem.
PREKRŠKI - CESTE IN CESTNI PROMET - RAZLASTITEV - USTAVNO PRAVO
VSL0057131
URS člen 69, 125. ZS člen 3. ZCes-1 člen 3, 4, 4/3, 39, 39/1, 39/2. ZCes-1A člen 123a. ZJC-B člen 19.
uporaba javnih cest - javna cesta - kategorizacija javnih cest - zasebno zemljišče - razlastitev - exceptio illegalis
Če občina z lastnikom ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč oziroma lastnika ni razlastila, je občinski odlok o kategorizaciji javnih cest v neskladju z Ustavo.
Poti, na kateri naj bi storilec storil prekršek, ni mogoče šteti za javno pot, saj gre za površino, ki je izključno v zasebni lasti in je razpolaganje s to površino prepuščeno le zemljiškoknjižnemu lastniku in za to površino ne veljalo določila ZJC-B.
NEPRAVDNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079156
ZDen člen 44. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 5,7, 7/1, 7/2, 7/3, 7/4.
vrnitev zaplenjenega premoženja – vrednost premoženja – višina odškodnine – življenjska doba strojev – tehnična amortizacija
Ob ugotovitvah, je bila večina strojev, glede katerih se odmerja odškodnina, starejša od 14,2 let in po predvojnih standardih že tehnično amortiziranih, podlago za odmero odškodnine lahko predstavlja le 4. odstavek 7. člena Navodila, ki zapoveduje 70% amortizacijo, saj so bile premičnine kljub tehnično popolni amortizaciji še vedno v uporabi.
predlog za vzpostavitev etažne lastnine – dopolnitev predloga – poziv sodišča – udeleženci – občina
V upravnem postopku pravnomočno določena gradbena parcela še ne pomeni, da odločitev sodišča glede pripadajočega zemljišča ni potrebna.
Prvo sodišče je predlagatelja pravilno pozvalo, da predlog za vzpostavitev etažne lastnine dopolni z navedbo občine, na območju katere se nahaja stavba, h kateri se določa pripadajoče zemljišče in posledično s predložitvijo toliko izvodov popravljenega predloga, kolikor je potrebno za vse udeležence. Ker predlagatelj ni ravnal v skladu s sklepom, bil pa je opozorjen na posledice, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju predloga pravilna.
preklic pogojne obsodbe - objektivna nezmožnost izpolnitve posebnega pogoja - kontradiktornost v postopku za preklic pogojne obsodbe
V postopku za preklic pogojne obsodbe ima obsojeni možnost, da dokaže objektivno nezmožnost izpolnitve naloženega posebnega pogoja. Dolžnost sodišča pa je, da zatrjevano objektivno nezmožnost preveri. Obsojenčeva nedosegljivost ne more biti razlog, da sodišče ne bi izvedlo postopka za preklic pogojne obsodbe in pridobilo potrebne podatke, na podlagi katerih bi lahko odločalo. Le te bi lahko pridobilo z zaslišanjem oškodovanca oziroma njegove zakonite zastopnice, po potrebi pa bi lahko pridobilo podatke od organov v tujini. Zasliši se ga samo, če je dosegljiv. ZKP določa kontradiktornost zaradi poštenega sojenja, kar pomeni, da ga sodišče o postopku za preklic pogojne obsodbe obvešča v skladu s pravili o vročanju pisanj iz 12. poglavja ZKP.
prekluzija v zapuščinskem postopku – odgovornost dedičev za dolgove – terjatev dediča do zapuščine – pritožbena novota
Pritožnik v pritožbi navaja nova dejstva, ki pa so v zapuščinskih postopkih izjemoma dopustna, če se nanašajo na dednopravna vprašanja, in ker gre za laično stranko, ki v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bil opozorjen, da v pritožbenem postopku ne bo mogel več navajati novih dejstev in predlagati dokazov.