ugovor prenehanja terjatve – materialnopravni pobot - likvidna terjatev
Dolžnik v predmetni zadevi ni uspel dokazati obstoja ugovornega razloga iz 8. točke prvega odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). To pa pomeni, da v pobot uveljavljena terjatev ni likvidna terjatev, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za pobot v smislu določbe prvega odstavka 311. člena Obligacijskega zakonika(OZ).
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, člen 53.
nagrada in stroški za izvedensko delo - preuranjena odmera nagrade
Kadar imata stranki ugovore zoper mnenje, ali pa kadar je mnenje nejasno ali pomanjkljivo, in so potrebna dodatna pojasnila, sodišče izvedenca zasliši na naroku ali pa v zvezi s temi pojasnili zahteva pisno dopolnitev ekspertize. Šele takrat, ko je tudi tako dopolnjeno izvedeniško mnenje obravnavano na naroku, se lahko šteje, da je bilo dokazovanje z izvedencem končano.
ustavitev postopka zavarovanja brez predloga dolžnika - iztek časa veljavnosti predhodne odredbe - uporaba materialnega prava
Sodišče prve stopnje je odločalo o ustavitvi postopka in razveljavitvi opravljenih dejanj brez predloga dolžnika, pri čemer je materialnopravna podlaga 278. člena ZIZ, na katero se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu sklicuje, uporabljiva le v primeru dolžnikovega predloga za ustavitev postopka zavarovanja. Za ustavitev bi torej morali biti izpolnjeni pogoji po drugem odstavku 264. člena ZIZ. Da bi ti pogoji bili izpolnjeni, sodišče ni ugotovilo, saj je svojo odločitev utemeljilo zgolj z iztekom časa, za katerega je bila predhodna odredba izdana. Zgolj iztek časa veljavnosti predhodne odredbe, pa seveda sam po sebi, glede na povzeto zakonsko ureditev, ne daje podlage za sprejeto odločitev, ki tako temelji na zmotni materialnopravni podlagi.
invalidnost III. kategorije - delna invalidska pokojnina - pravica do dela v skrajšanem delovnem času
Tožnica je še nadalje zmožna za delo z omejitvami kot invalid III. kategorije invalidnosti v polnem delovnem času. Pri njej ni prišlo do takih zdravstvenih sprememb, ki bi zahtevale še časovno omejitev v smislu tretje alineje drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1, po kateri ne bi bila več zmožna za delo s polnim delovnim časom, lahko pa bi opravljala določeno delo vsaj s polovico polnega delovnega časa. Zato tožbeni zahtevek, da se ji poleg že priznanih omejitev prizna tudi pravica do dela v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno in pravica do delne invalidske pokojnine, ni utemeljen.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 37. ZPIZ-1 člen 36.
Sporazum z Bosno - preračun pokojnin - pokojnina v tretji državi - starost
Tožniku je bila v BIH priznana pravica do starostne pokojnine od 31. 7. 2000 dalje tudi z upoštevanjem slovenske pokojninske dobe v trajanju 22 let, 8 mesecev in 9 dni, pri čemer je povečana zavarovalna doba znašala 3 leta, 1 mesec in 1 dan. Na dan uveljavitve Sporazuma dne 1. 7. 2008, ob ugotovljeni pokojninski dobi, tožnik za priznanje pravice do pokojnine ni izpolnjeval predpisanega pogoja starosti po 36. členu ZPIZ-1, to je 63 let oz. z upoštevanjem znižanja starosti zaradi zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem, 61 let in 6 mesecev. Zato je tožena stranka tožnikovo zahtevo za priznanje sorazmernega dela starostne pokojnine v R Sloveniji pravilno zavrnila.
Ker v Republiki Sloveniji na dan uveljavitve Sporazuma v tožnikovem primeru niso bili izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do pokojnine po ZPIZ-1, je že priznana pravica do pokojnine v BIH ostala obveznost te države.
V tej fazi postopka verjetnost tožničine terjatve še ni izkazana, saj iz listin, ki jih je tožnica priložila tožbi in predlogu za izdajo začasne odredbe, ni mogoče zaključiti, da je tožena stranka bistveno kršila določila postopka izdaje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki ga določa ZDR-1. Zato tožničin predlog za izdajo začasne odredbe, da jo je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo in ji od dne, ko jo pisno pozove nazaj na delo, priznati vse pravice iz delovnega razmerja, vključno z delovno dobo ter ji za vsak mesec trajanja začasne odredbe tudi obračunati bruto plačo, kot bi jo prejemala po pogodbi o zaposlitvi, ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - preverjanje možnosti zaposlitve - prekvalifikacija
Tožena stranka je ukinila delovno mesto „direktorica sektorja zalednih služb“, ki ga je zasedala tožnica, ker se je drugače organiziralo delovanje sektorja zalednih služb ter ukinilo tožničino delovno mesto. Navedeno pomeni organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po delu tožnice v smislu določbe prve alinee prvega odstavka 88. člena ZDR.
Tožnice ni bilo mogoče prekvalificirati za drugo delo. Tožena stranka je zaposlovala predvsem v prodajnem sektorju, kjer se zahtevajo posebna znanja in licence. Tožnica ni imela delovnih izkušenj za to področje. Prekvalifikacija bi bila dolgotrajna ter povezana z dodatnimi stroški, saj je pridobivanje licenc dolgo in povezano s stroški. Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru zavzelo stališče, da se dolžnost delodajalca iz 3. odstavka 88. člena ZDR presoja glede zmožnosti posameznega delodajalca, glede na vrsto in trajanje izobraževanja ter s tem povezane stroške. Od delodajalca namreč ni mogoče pričakovati, da bo delavcu zagotovil izobraževanje, če bi zaradi tega trpel nesorazmerne stroške, daljši izpad dela zaradi odsotnosti delavca ali če si tega zaradi finančnih težav ne more privoščiti. Glede na dejstvo, da je bila pri toženi stranki reorganizacija in ukinitev tožničinega delovnega mesta izvedena tudi zaradi negativnih finančnih trendov in je tožena stranka z zaposlovanjem v prodaji želela takoj povečati prihodke, je bilo od tožene stranke neutemeljeno pričakovati, da bi tožnico poslala na večmesečno izobraževanje za pridobitev licence.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066120
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1. ZPrCP člen 107, 107/2. ZPrCP-A člen 60, 60/2.
psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - preverjanje psihofizičnega stanja - alkohol - preizkus z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku - preizkus z etilometrom - strokovni pregled
Udeležencu cestnega prometa, ki oporeka rezultatu preizkusa z idnikatorjem alkohola v izdihanem zraku, izrecno ali tako, da odkloni podpis zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti, mora policist odrediti preizkus z etilometrom ali strokovni pregled.
preložitev glavne obravnave – opravičljiv razlog – kršitev kontradiktornosti postopka – prekluzija
Po tem, ko je tožena stranka že več kot mesec dni pred datumom naroka za glavno obravnavo prejela vabilo za glavno obravnavo, okoliščina, da je tožena stranka šele tik pred narokom za glavno obravnavo pooblastila kvalificiranega pooblaščenca za zastopanje, ne predstavlja opravičljivega razloga za preložitev naroka za glavno obravnavo.
Glede na to, da tožnica v predmetnem sporu in v sporu opr. št. I Pg 1607/2012 uveljavlja generični zahtevek (plačilo denarnega zneska), je po prepričanju sodišča druge stopnje za presojo identitete obeh zahtevkov potrebno upoštevati predvsem dejanski temelj obeh zahtevkov.
V postopku opr. št. I Pg 1607/2012 je namreč tožnica zahtevala plačilo na podlagi neupravičene obogatitve za obdobje od 30. 5. 1994 do 22. 10. 1999, medtem ko je v predmetnem postopku zahtevala plačilo za obdobje od 30. 6. 1995 do 30. 9. 1999. Tako je neutemeljena pritožbena graja tožnice, da sta tožbena zahtevka različna po vsebini, saj je dejanska podlaga vtoževanega časovnega obdobja neupravičene obogatitve toženca v predmetnem postopku torej vključena v časovno obdobje, ki je zatrjevano v postopku opr. št. I Pg 1607/2012. Ob tem pa je tudi potrebno upoštevati, da je tožnica v predmetnem postopku zahtevala del istega zneska, ki ga uveljavljala že v postopku opr. št. I Pg 1607/2012.
Ker je tožnica s spremembo predmetne tožbe z dne 28. 4. 2011 ustvarila položaj, v katerem je predmetni zahtevek po vsebini in višini že vključen v predhodno postavljeni zahtevek v postopku opr. št. I Pg 1607/2012, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je zaradi obstoja negativne procesne predpostavke litispendence predmetno tožbo zavrglo (274. člen ZPP).
URS člen 158. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 224, 224/1, 225, 225/1, 225/4, 260, 260/1, 261, 261/2. ZPIZ-1 člen 180, 181, 249. ZS člen 3, 3/2.
starostna pokojnina - ponovna odmera - naknadna odmera starostne pokojnine - pravnomočno odmerjena pokojnina - pokojninska osnova - pravnomočnost - zavrženje zahteve za novo odmero - novo dejstvo
Dejstvo, da toženec pri odmeri pokojnine ni upošteval zneskov, namenjenih za nakup obveznic, ni bilo novo, le tožnica zanj očitno ob odmeri pokojnine ni vedela in se zato zoper odločbo ni pritožila. V takem primeru ni mogoče zahtevati nove odmere pokojnine, temveč po 1. točki 260. člena ZUP obnovo postopka, in sicer pod pogojem, da okoliščin, zaradi katerih se predlaga obnova postopka, stranka brez svoje krivde ni mogla navesti v končanem prejšnjem postopku (2. odstavek 261. člena ZUP). Zato je toženec tožničino zahtevo za novo odmero pokojnine zakonito zavrgel.
Zamuda s plačilom glavne obveznosti je lahko ugotovljena le ob upoštevanju zapadlosti terjatve, slednjo pa določajo pravice oziroma obveznosti strank v njunem medsebojnem razmerju. Navedeno pomeni, da poslovne obveznosti stranke ni mogoče utemeljevati na pogodbi, ki je sama ni sklenila in torej ni bila njena stranka.
Dejstvo, da tožena stranka ni izterjala zakonskih zamudnih obresti od svojih naročnikov, je stvar poslovne odločitve tožene stranke, ki v ničemer ne vpliva na njene obveznosti do tožeče stranke, upoštevaje njun medsebojen dogovor, zapisan v 11. členu podizvajalske pogodbe. Dokler tožena stranka ni prejela plačila od svojega naročnika, skladno z izrecnim pogodbenim dogovorom med pravdnima strankama, ni bila zavezana k plačilu tožene stranke in ni bila v zamudi.
Tožbenega zahtevka na izbris znamke tožena stranka ne more sama izpolniti. Njena blagovna znamka lahko preneha le ob posredovanju URSIL. Pri odločanju o dolžnosti povrnitve pravdnih stroškov zato sodišče ne more šteti, da je tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek s tem, ko je Urad za intelektualno lastnino izdal odločbo B 106.
odgovornost pravne osebe za prekršek – ekskulpacija odgovornosti
Glede na to, da v obravnavani zadevi ni dvoma, da je storilec storil obravnavani prekršek pri opravljanju dejavnosti obdolženca kot samostojnega podjetnika, bi se lahko odgovornosti razbremenil le pod pogoji iz tretjega odstavka 14. člena ZP-1. Dokazno breme v tej smeri je na obdolžencu.
Tožena stranka ni imela ne zakonske ne pogodbene podlage za to, da tožnici za sporne dneve obračuna koriščenje viška ur. Tožnica je bila namreč v tem obdobju nezmožna za delo, za kar je predložila tudi ustrezno potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela. Skladno s 137. členom ZDR in 9. točko Organizacijskega predpisa o delovnem času v družbi je tožnici tako za čas sporno obdobje pripadalo nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela zaradi nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe. Tožnica ni podala soglasja za to, da bi se v spornem času namesto bolniške odsotnosti obračunaval višek ur, zato bi tožena stranka morala upoštevati svojo zakonsko obveznost.
Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga člen 35, 35/1, 38, 38/1, 38/2, 39, 39/1.
kupoprodajna pogodba – stvarne napake – grajanje napak – obvestilo o napakah – pregled blaga ob prevzemu – odložen prevzem blaga – najkrajši možni rok – Dunajska konvencija
Res je sicer, da je tožena stranka v prvi pripravljalni vlogi zatrjevala nemožnost kvalitetnega pregleda blaga ob prevzemu glede na način pakiranja. Vendar tudi če bi sodišče sledilo takšni argumentaciji tožene stranke, bi bilo mogoče pravočasnost grajanja napak presojati le ob zadostni trditveni podlagi, podprti z ustreznimi dokazi. V kolikor bi dejansko šlo za primer odloženega prevzema blaga v smislu drugega odstavka 38. člena Konvencije, bi tožena stranka morala zatrjevati in predlagati dokaze, najprej o tem, kdaj je sporno blago prevzel njen kupec, kdaj je bila z njegove strani o napakah obveščena tožena stranka in kdaj naj bi obvestilo o ugotovljenih napakah posredovala tožeči stranki.
denarna socialna pomoč - odprava dokončne odločbe - vrnitev preveč plačanega zneska
Za odločanje organa pri priznavanju pravice do denarne socialne pomoči je bistveno dejansko stanje, kakršno je obstajalo v času vodenja postopka na prvi stopnji. Organ bi zato moral ugotoviti dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter šele nato odločiti, ali so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za priznanje denarne socialne pomoči v višjem znesku. V sporni zadevi organ tega očitno ni storil, saj je odločbo izdal kljub temu, da tožnik še ni predložil vseh potrebnih dokazil. Tožniku zaradi nepredložitve dokazov ni mogoče očitati, da je podatke prikazoval lažno, ali da jih je zamolčal ali da je sporočil neresnične podatke, ali da je šlo za neko drugo nedovoljeno ravnanje upravičenca. V tem primeru tožena stranka za odpravo dokončne odločbe ni imela pravne podlage v tretjem odstavku 39. člena ZSV (po katerem, Center za socialno delo odločbo odpravi, če ugotovi, da je upravičenec podatke prikazoval lažno ali jih je zamolčal, ali je sporočil neresnične podatke že pred oziroma ob izdaji odločbe, s katero mu je bila dodeljena denarna socialna pomoč, ali je bila odločba izdana na podlagi drugega, nedovoljenega ravnanja upravičenca).
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0076918
ZIZ člen 17, 38. ZOdvT tarifna številka 1200, 3460. OZ člen 378, 378/1.
načelo formalne legalitete - zakonske zamudne obresti - stroški predloga za izvršbo - več upnikov - zastopanje več strank - vrednost spornega predmeta - odvetniška nagrada
Sodišče lahko glede na načelo stroge formalne legalitete dovoli izvršbo le na podlagi izvršilnega naslova, in to zgolj za izterjavo obveznosti, ki iz njega izhajajo. Upniki nimajo izvršilnega naslova za zakonite zamudne obresti, ker jih v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, niso zahtevali.
Če se pri odmeri nagrade kot vrednost spornega predmeta upošteva seštevek vseh posameznih terjatev upnikov, nato pa se zahteva še nagrado po tar. št. 1200 ZOdvT za zastopanje več strank, pomeni to nedopustno potenciranje odvetniške nagrade.