Tudi takrat, ko sodnik pri pisanju pisne odločbe ugotovi, da je v sodbi, kot jo je razglasil, pozabil odločiti o določenem vprašanju ali pa je odločil napačno, te napake ne sme in ne more popraviti v pisni sodbi. Te napake se lahko odpravijo le z vložitvijo pravnih sredstev (pritožbe).
Sodišče prve stopnje je, glede na izvedeni dokazni postopek, obdolžencu očitano kaznivo dejanje kvalificiralo v povezavi z drugim odstavkom 324. člena KZ-1B, torej kot kaznivo dejanje, storjeno iz malomarnosti. Pri obsodbi za kaznivo dejanje storjeno iz malomarnosti, pa mora opis kaznivega dejanja tudi v izreku sodbe vsebovati takšno obliko krivde, saj je od nje odvisno ali gre za kaznivo ravnanje.
O zadevi, ki se nanaša na pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine tožnika, je bilo že pravnomočno razsojeno, zato je potrebno na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP po predhodnem preizkusu ta del tožbe zavreči.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - pravdni stroški - odločitev o pravdnih stroških - pooblaščenec - odvetnik - davek na dodano vrednost - DDV - načelo uspeha
Pooblaščenec ni priglasil DDV kot strošek niti iz spisa in pooblastila ni razvidno, da bi bil pooblaščenec zavezanec za DDV. Zato pooblaščenec na priznane potne stroške ni upravičen tudi do 22 % DDV.
sprememba stikov - pomen stikov - dolžnosti staršev
Dolžnost staršev je, da omogočajo svojim otrokom pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo. Kot je pravilno (in v skladu s pravili stroke) v mnenju navedla izvedenka klinične psihologije, je za razvoj fanta v tej starosti nujno potrebno, da se identificira tudi z očetom. Takšno indentifikacijo pa omogočajo le kvalitetni stiki očeta s sinom in pa seveda materino odobravanje teh stikov.
Zamuda s plačilom glavne obveznosti je lahko ugotovljena le ob upoštevanju zapadlosti terjatve, slednjo pa določajo pravice oziroma obveznosti strank v njunem medsebojnem razmerju. Navedeno pomeni, da poslovne obveznosti stranke ni mogoče utemeljevati na pogodbi, ki je sama ni sklenila in torej ni bila njena stranka.
Dejstvo, da tožena stranka ni izterjala zakonskih zamudnih obresti od svojih naročnikov, je stvar poslovne odločitve tožene stranke, ki v ničemer ne vpliva na njene obveznosti do tožeče stranke, upoštevaje njun medsebojen dogovor, zapisan v 11. členu podizvajalske pogodbe. Dokler tožena stranka ni prejela plačila od svojega naročnika, skladno z izrecnim pogodbenim dogovorom med pravdnima strankama, ni bila zavezana k plačilu tožene stranke in ni bila v zamudi.
V primeru, ko je tožena stranka polico podpisala ob hkratnem pozivu tožeči stranki k spremembi pogojev, določenih v zavarovalni polici, ki je podpisan tudi s strani zavarovalnega agenta tožeče stranke, takšnega podpisa ni mogoče razumeti kot podano izjavo volje k ponudbi tožeče stranke v zavarovalni polici. V takem primeru je podan dejanski stan iz prvega odstavka 29. člena OZ, kar pomeni, da je tožena stranka s pozivom dejansko zavrnila ponudbo tožeče stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL0069715
ZMZPP člen 50, 50/2, 63, 63/1, 63/2, 64, 97, 97/1. ZPP člen 18, 18/3, 63. Uredba (ES) št. 44/2001 z dne 22.12.2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 22.
spor z mednarodnim elementom – pristojnost slovenskega sodišča – izključna pristojnost – koneksni spor – ugotovitev lastninske pravice – ugotovitev izločitvene pravice – nepremičnine v tujini – spor v zvezi s stečajnim postopkom
Lega nepremičnine je tista okoliščina, ki izključuje pristojnost slovenskega sodišča za odločanje o lastništvu nepremičnin, ki se nahajajo v tujini. Ker tožbeni zahtevek na ugotovitev lastninske oziroma izločitvene pravice iz Uredbe št. 44/2001 ni izključen, je zanj izključno pristojno sodišče države članice, v kateri se nepremičnina nahaja.
ZPIZ-1 člen 12, 34, 34/2, 36, 156, 156/2, 157, 157/1, 178, 178/1, 249. Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo znotraj Evropske skupnosti člen 3. Uredbo (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 5. ZUP člen 225, 225/1, 225/4.
starostna pokojnina - ustavitev izplačevanja - obvezno zavarovanje v drugi državi, članici EU - pravnomočnost - ustavitev izplačevanja - poseg za nazaj - izplačevanje pokojnine
Revizijsko sodišče je v podobnem primeru zavzelo stališče, da je,
ob upoštevanju tega, da slovenska zakonodaja za pridobitev pravice do starostne pokojnine izrecno določa pogoj prenehanja obveznega zavarovanja, v zvezi s priznanjem pravice do starostne pokojnine potrebno upoštevati obstoj obveznega zavarovanja v tuji državi, če zavarovancu zaradi tega ni kršena pravica do enakega obravnavanja, oziroma da ni diskriminiran zaradi obveznega zavarovanja v tujini.
Za izdajo odločbe o ustavitvi izplačevanja za nazaj v rednem postopku tožena stranka nima posebne zakonske podlage v ZPIZ-1. To sicer ne pomeni, da takšne odločba za naprej ne bi smela izdati in da bi bila tudi takšna odločba že sama po sebi nična, vendar le z veljavnostjo v naprej in z deklariranjem dejstva, da je podlaga za izplačevanje, ki izhaja že iz zakona, prenehala. Tožnik, v kolikor bi bil tudi po 26. 10. 2010 vključen v obvezno zavarovanje v Italiji, od tega dne dalje ne bi bil upravičen do izplačila starostne pokojnine v Sloveniji. Ker pa je bil tožnik v Italiji vključen v obvezno zavarovanje zgolj do 29. 5. 2010, ni podlage niti za to, da bi odločba o ustavitvi izplačevanja pokojnine učinkovala za naprej, torej od 26. 10. 2010 dalje.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066120
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1. ZPrCP člen 107, 107/2. ZPrCP-A člen 60, 60/2.
psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - preverjanje psihofizičnega stanja - alkohol - preizkus z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku - preizkus z etilometrom - strokovni pregled
Udeležencu cestnega prometa, ki oporeka rezultatu preizkusa z idnikatorjem alkohola v izdihanem zraku, izrecno ali tako, da odkloni podpis zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti, mora policist odrediti preizkus z etilometrom ali strokovni pregled.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - preverjanje možnosti zaposlitve - prekvalifikacija
Tožena stranka je ukinila delovno mesto „direktorica sektorja zalednih služb“, ki ga je zasedala tožnica, ker se je drugače organiziralo delovanje sektorja zalednih služb ter ukinilo tožničino delovno mesto. Navedeno pomeni organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po delu tožnice v smislu določbe prve alinee prvega odstavka 88. člena ZDR.
Tožnice ni bilo mogoče prekvalificirati za drugo delo. Tožena stranka je zaposlovala predvsem v prodajnem sektorju, kjer se zahtevajo posebna znanja in licence. Tožnica ni imela delovnih izkušenj za to področje. Prekvalifikacija bi bila dolgotrajna ter povezana z dodatnimi stroški, saj je pridobivanje licenc dolgo in povezano s stroški. Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru zavzelo stališče, da se dolžnost delodajalca iz 3. odstavka 88. člena ZDR presoja glede zmožnosti posameznega delodajalca, glede na vrsto in trajanje izobraževanja ter s tem povezane stroške. Od delodajalca namreč ni mogoče pričakovati, da bo delavcu zagotovil izobraževanje, če bi zaradi tega trpel nesorazmerne stroške, daljši izpad dela zaradi odsotnosti delavca ali če si tega zaradi finančnih težav ne more privoščiti. Glede na dejstvo, da je bila pri toženi stranki reorganizacija in ukinitev tožničinega delovnega mesta izvedena tudi zaradi negativnih finančnih trendov in je tožena stranka z zaposlovanjem v prodaji želela takoj povečati prihodke, je bilo od tožene stranke neutemeljeno pričakovati, da bi tožnico poslala na večmesečno izobraževanje za pridobitev licence.
stvarna pristojnost – vezanost na opis dejanja v obtožnem aktu
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje odločilo, da ni stvarno pristojno za sojenje glede kaznivega dejanja kot je opisano v točki IV izreka izpodbijanega sklepa in je zato zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Kopru kot stvarno in krajevno pristojnemu. Pritožnica ima prav, da je sodišče v tej fazi postopka (po pravnomočnosti obtožnice in pred glavno obravnavo), pri oceni, ali je stvarno pristojno za sojenje, vezano na opis dejanja kot je naveden v tenorju obtožnice in ne ugotavlja dejanskega stanja na podlagi dokazov v spisu kot je to storilo sodišče prve stopnje.
sklep zadruge – ničnost sklepa zadruge – izpodbojnost sklepa zadruge – izključitev člana – sklep o izključitvi – bodoča škoda – nastala škoda – restriktivna razlaga zadružnih pravil
Ničen je lahko le sklep zadruge, ki je v nasprotju s prisilnimi predpisi. V kolikor sklep nasprotuje zadružnim pravilom, kot to zatrjuje tožeča stranka, ZZad v drugem odstavku 24. člena predpisuje drugačno pravno posledico, in sicer izpodbojnost sklepa.
Skladno z besedilom Pravil za izključitev člana iz zadruge na zadostuje grožnja bodoče škode, pač pa mora slednja zadrugi (ali njenim članom) v času izključitve že nastati.
Restriktivno razlago Pravil zadruge narekuje dejstvo, da je po svoji naravi izključitev zadruge skrajni, zadnji ukrep („ultima ratio“) za zagotovitev članske lojalnosti oziroma zadružne zvestobe, ki zaradi odtegnitve zadružnih „pospeševalnih“ storitev lahko občutno poseže v gospodarski položaj izključenega člana.
Tožbenega zahtevka na izbris znamke tožena stranka ne more sama izpolniti. Njena blagovna znamka lahko preneha le ob posredovanju URSIL. Pri odločanju o dolžnosti povrnitve pravdnih stroškov zato sodišče ne more šteti, da je tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek s tem, ko je Urad za intelektualno lastnino izdal odločbo B 106.
OZ člen 131, 131/1, 135, 179, 179/1, 395. ZDR člen 184. ZVZD člen 5, 9, 9/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - sporazum - odpoved pravici - krivdna odgovornost - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Sporazum o čakanju na delo doma in ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti je veljavno sklenjen posel med tožnikom in toženo stranko, s podpisom tega sporazuma pa se tožnik ni odpovedal zahtevku do tožene stranke iz naslova odškodnine v zvezi s škodo, ki mu je nastala ob nezgodi. S tem sporazumom je bilo urejeno le tožnikovo plačilo za čas čakanja na delo do prenehanja pogodbe o zaposlitvi in se je nanašal le na ureditev razmerij, ki se tičejo tega področja.
Tožnik je opravljal remont mlinov, ki meljejo premog in tekočih trakov, ki transportirajo premog v kotel v prostoru termoelektrarne. Delo se je izvajalo tako, da sta delala skupaj po dva delavca, od katerih je eden montiral ali demontiral plošče, drugi pa je te nosil do vagona oziroma palete. Plošče dimenzije 120 x 25 cm in teže med 30 in 40 kg je dvigoval tožnik in jih nosil do sodelavca, ki jih je montiral. Plošče so bile prašne in mastne. Plošča, ki jo je tožnik dvignil in hotel z nje odstraniti prah, mu je zdrsnila iz rok in padla na tla, kjer je zadela na tleh ležeči kovinski del, ki je po udarcu plošče priletel tožniku v desno oko. Delo se ni opravljalo pravilno in sicer tako, da se plošča dvigne in položi v paru. Na tak način se je delo opravljalo ves čas remonta, saj je bil tempo pri delu hiter, zaradi tega, ker se je mudilo pri izpolnjevanju rokov. Tožena stranka kot delodajalec je odškodninsko krivdno odgovorna za škodo, ki je nastala tožniku zaradi nezgode pri delu, ker je iz malomarnosti kršila predpise iz varstva pri delu. Tožena stranka je delo opravljala brez ustreznega nadzora in dopuščala, da se je delo opravljalo na nepravilen način. Če bi delo ustrezno organizirala, do nezgode ne bi prišlo.
Tožnik je k nastanku škodnega dogodka soprispeval v višini 10 %. Pri delu bi moral biti bolj skrben, ker je vedel, da so plošče velike, prašne in mastne ter bi moral pričakovati, da mu lahko kakšna zdrsne iz rok. Prav tako pa je tudi vedel, da tla niso čista.
invalidnost III. kategorije - delna invalidska pokojnina - pravica do dela v skrajšanem delovnem času
Tožnica je še nadalje zmožna za delo z omejitvami kot invalid III. kategorije invalidnosti v polnem delovnem času. Pri njej ni prišlo do takih zdravstvenih sprememb, ki bi zahtevale še časovno omejitev v smislu tretje alineje drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1, po kateri ne bi bila več zmožna za delo s polnim delovnim časom, lahko pa bi opravljala določeno delo vsaj s polovico polnega delovnega časa. Zato tožbeni zahtevek, da se ji poleg že priznanih omejitev prizna tudi pravica do dela v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno in pravica do delne invalidske pokojnine, ni utemeljen.
Tožnik je vložil predlog za revizijo zoper sodbo sodišča druge stopnje in pri tem ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, zato je bilo potrebno tožnikovo revizijo kot nedovoljeno zavreči, saj je revizijo vložila stranka, ki nima postulacijske sposobnosti.
izdaja sodbe brez glavne obravnave – nesporno dejansko stanje - dokazni postopek - procesni pobotni ugovor - nerazumljivost pobotnega ugovora - sklepčnost
488. člen ZPP omogoča sodišču izdajo sodbe brez glavne obravnave samo ob nespornem dejanskem stanju med pravdnima strankama, kar pomeni, da sodišču niti ni potrebno izvajati dokaznega postopka glede relevantnih dejstev, na katere se sklicujeta pravdni stranki. Utemeljitev sodišča v obrazložitvi izpodbijane sodbe, da se je o pravno pomembnih dejstvih za odločitev prepričalo na podlagi listinskih dokazov, je neskladna s pooblastilom sodišča iz 488. člena ZPP.
O nesklepčnosti pobotnega ugovora bi bilo mogoče govoriti le v primeru, da iz jasne trditvene podlage v smislu opredelitve historičnega dogodka ne bi izhajala terjatev tožene stranke, ki jo uveljavlja v pobot. Dokler tako jasne podlage tožena stranka ne utemelji, sodišče o takšnem pobotnem ugovoru ne more vsebinsko odločati, saj ne bi bile znane objektivne meje pravnomočnosti take odločitve.
Tožena stranka ni uspela dokazati, da je tožniku regres za letni dopust za sporna leta že plačala, zato je tožnikov tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - invalidnost - rok za podajo odpovedi - mnenje komisije - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v podobnem primeru zavzelo stališče, da šestmesečni rok iz šestega odstavka 88. člena ZDR začne teči šele takrat, ko delodajalec od Komisije prejme mnenje o obstoju oziroma utemeljenosti odpovednega razloga. Ker je podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcu, ki je invalid, ugotovitev Komisije, da mu drugega ustreznega dela ni mogoče zagotoviti, mu pred to ugotovitvijo ni mogoče odpovedati pogodbe o zaposlitvi.
V tem individualnem delovnem sporu se presoja zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici iz razloga nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti. Delovno mesto referent za izterjavo I za tožnico, zaradi ugotovljene invalidnosti III. kategorije ni več ustrezno, vendar pri toženi stranki, ob upoštevanju tožničinih omejitev, ni bilo ustrezno nobeno izmed delovnih mest. Tožena stranka je preverila možnosti prezaposlitve tožnice pri Zavodu za zaposlovanje in drugih delodajalcih, prejela pa je tudi pozitivno mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi o obstoju podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici. Zato je podana odpoved zakonita.
ZFPPIPP člen 430, 430/2, 435, 435/1, 436, 439, 439/1. ZSReg člen 43.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – vročitev – objava sklepa na straneh AJPES – predlog za začetek stečajnega postopka
Subjekt vpisa bi v primeru, če je res vložil predlog za začetek stečajnega postopka, z njim uspešno preprečil nadaljevanje postopka izbrisa le, če bi v času dveh mesecev po izdaji sklepa o začetku postopka izbrisa z ugovorom zoper navedeni sklep ugovarjal, da zaradi vložitve predloga za začetek stečajnega postopka ni pogojev za vodenje postopka izbrisa, in če bi vložitev predloga za začetek stečajnega postopka registrskemu sodišču tudi izkazal.