ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0078336
ZPP člen 318. URS člen 26. ZOR člen 154.
odškodninska odgovornost države – sojenje brez nepotrebnega odlašanja – pojasnjevalna dolžnost sodišča – kreditna pogodba – zmanjšanje škode – vzročna zveza – teorija o adekvatni vzročnosti
Razdrtje kreditne pogodbe tožeča stranka povezuje z izpadom dohodkov od trženja nepremičnin v posledici neizselitve najemnikov. Zato ni mogoče priti do sklepa, da je škoda v višini vrnitve kredita nastala zato, ker tožena stranka ni zagotovila odločanja brez nerazumnega odlašanja o izselitvi 84 najemnikov v stavbi s 198 sobami. Najmanj, kar bi lahko storila tožeča stranka, da bi eventualno nastalo škodo zmanjšala, je, da bi tožeča stranka lahko oddajala 114 sob in iz izkupička iz najemnin poplačevala kredit.
ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 224, 333, 333/1, 343, 343/2.
zamudna sodba - prepozna pritožba - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe - vročanje
Po podatkih obvestila, ki ima lastnost javne listine (224. člen ZPP) in je priloženo k prvostopenjski zamudni sodbi, izhaja, da osebna vročitev zamudne sodbe toženi stranki ni bila mogoča, zato je bilo v njenem hišnem predalčniku puščeno obvestilo iz 3. odstavka 142. člena ZPP. Tožena stranka pisma v postavljenem roku ni dvignila, zato je bilo zgoraj navedeno pisanje po poteku tega roka puščeno v hišnem predalčniku. Ker tožena stranka v zakonskem 15-dnevnem roku (333/1. čl ZPP) ni vložila pritožbe zoper zamudno sodbo, ampak šele po izteku tega roka, torej prepozno, je bilo potrebno pritožbo zavreči.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - invalidnost - rok za podajo odpovedi - mnenje komisije - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v podobnem primeru zavzelo stališče, da šestmesečni rok iz šestega odstavka 88. člena ZDR začne teči šele takrat, ko delodajalec od Komisije prejme mnenje o obstoju oziroma utemeljenosti odpovednega razloga. Ker je podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcu, ki je invalid, ugotovitev Komisije, da mu drugega ustreznega dela ni mogoče zagotoviti, mu pred to ugotovitvijo ni mogoče odpovedati pogodbe o zaposlitvi.
V tem individualnem delovnem sporu se presoja zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici iz razloga nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti. Delovno mesto referent za izterjavo I za tožnico, zaradi ugotovljene invalidnosti III. kategorije ni več ustrezno, vendar pri toženi stranki, ob upoštevanju tožničinih omejitev, ni bilo ustrezno nobeno izmed delovnih mest. Tožena stranka je preverila možnosti prezaposlitve tožnice pri Zavodu za zaposlovanje in drugih delodajalcih, prejela pa je tudi pozitivno mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi o obstoju podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici. Zato je podana odpoved zakonita.
začasna odredba - obstoj nevarnosti - neznatna škoda - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin
To, da bi verjetno dolžnik pretrpel le neznatno škodo, mora upnik izkazati za vsako predlagano začasno odredbo, in sodišče mora pri odločanju o izdaji vsake začasne odredbe posebej ugotavljati, ali je upnik s stopnjo verjetnosti izkazal, da bo dolžniku, prav glede na posledice določene začasne odredbe, nastala le neznatna škoda.
Ker je toženka neupravičeno prejela otroški dodatek, do katerega ni bila upravičena, je neupravičeno pridobljene zneske otroškega dodatka dolžna vrniti tožnici na podlagi 190. člena OZ.
Glede na to, da tožnik po prenehanju pravne koristi s priznanjem terjatve v stečajnem postopku ni umaknil tožbe, je v tem primeru zavrženje tožbe pomenilo neuspeh tožnika v pravdnem postopku, zato je dolžan toženi stranki povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške.
odločitev o pravdnih stroških - stroški postopka - načelo uspeha
Tožnica je najprej vtoževala odpravo odločbo tožene stranke, razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine. Po pridobitvi izvedenskega mnenja je svoj tožbeni zahtevek takšnemu izvedenskemu mnenju prilagodila in zahtevala odpravo odločb, nadalje razporeditev v III. kategorijo invalidnosti s polovičnim delovnim časom z omejitvami, ter priznanje pravice do nadomestila za invalidnost. Tožnica ni uspela samo z zahtevkom glede priznanja pravice do nadomestila za invalidnost, kar pomeni, da ni uspela le z manjšim delom (3. odstavek 154. člena ZPP), zato ji je tožena stranka dolžna povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške.
Tožnik je vložil predlog za revizijo zoper sodbo sodišča druge stopnje in pri tem ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, zato je bilo potrebno tožnikovo revizijo kot nedovoljeno zavreči, saj je revizijo vložila stranka, ki nima postulacijske sposobnosti.
preložitev glavne obravnave – opravičljiv razlog – kršitev kontradiktornosti postopka – prekluzija
Po tem, ko je tožena stranka že več kot mesec dni pred datumom naroka za glavno obravnavo prejela vabilo za glavno obravnavo, okoliščina, da je tožena stranka šele tik pred narokom za glavno obravnavo pooblastila kvalificiranega pooblaščenca za zastopanje, ne predstavlja opravičljivega razloga za preložitev naroka za glavno obravnavo.
V tej fazi postopka verjetnost tožničine terjatve še ni izkazana, saj iz listin, ki jih je tožnica priložila tožbi in predlogu za izdajo začasne odredbe, ni mogoče zaključiti, da je tožena stranka bistveno kršila določila postopka izdaje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki ga določa ZDR-1. Zato tožničin predlog za izdajo začasne odredbe, da jo je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo in ji od dne, ko jo pisno pozove nazaj na delo, priznati vse pravice iz delovnega razmerja, vključno z delovno dobo ter ji za vsak mesec trajanja začasne odredbe tudi obračunati bruto plačo, kot bi jo prejemala po pogodbi o zaposlitvi, ni utemeljen.
ZPIZ-1 člen 36, 36/2, 156. Konvencija med Republiko Slovenijo in Kraljevino Nizozemsko o socialni varnosti člen 22.
starostna pokojnina - tuj organ - zavarovalna doba - Konvencija med Republiko Slovenijo in Kraljevino Nizozemsko o socialni varnosti
Tožnik je uveljavljal priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine, upoštevaje zavarovalno dobo dopolnjeno v Republiki Sloveniji in pa zavarovalno dobo, dopolnjeno na Nizozemskem. Za priznanje pravice morajo biti izpolnjeni pogoji po določbah ZPIZ-1, s tem da se v primeru, če za priznanje same pravice do starostne pokojnine tožnik nima dovolj zavarovalne dobe, dopolnjene v Republiki Sloveniji, na podlagi 22. člena Konvencije med Republiko Slovenijo in Kraljevino Nizozemsko o socialni varnosti dobe, dosežene v obeh državah, seštevajo. Določeno je namreč, da v primeru kadar v skladu z zakonodajo ene pogodbenice, pogoji za pridobitev, ohranitev ali ponovno pridobitev pravice do dajatve niso izpolnjeni samo na podlagi zavarovalnih dob, dopolnjenih po tej zakonodaji, pristojni nosilec za izpolnitev teh pogojev upošteva tudi zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji druge pogodbenice, če se dobe ne prekrivajo.
Tožnik je v Sloveniji dopolnil 4 leta, 4 mesece in 18 dni pokojninske dobe, na Nizozemskem pa 26 let, 9 mesecev in 13 dni. ZPIZ-1 v 2. odstavku 36. člena določa, da zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 63 let, če je dopolnil 20 let pokojninske dobe. Tožnik je starost 63 let dopolnil v letu 2002, zato tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine.
Tudi takrat, ko sodnik pri pisanju pisne odločbe ugotovi, da je v sodbi, kot jo je razglasil, pozabil odločiti o določenem vprašanju ali pa je odločil napačno, te napake ne sme in ne more popraviti v pisni sodbi. Te napake se lahko odpravijo le z vložitvijo pravnih sredstev (pritožbe).
Sodišče prve stopnje je, glede na izvedeni dokazni postopek, obdolžencu očitano kaznivo dejanje kvalificiralo v povezavi z drugim odstavkom 324. člena KZ-1B, torej kot kaznivo dejanje, storjeno iz malomarnosti. Pri obsodbi za kaznivo dejanje storjeno iz malomarnosti, pa mora opis kaznivega dejanja tudi v izreku sodbe vsebovati takšno obliko krivde, saj je od nje odvisno ali gre za kaznivo ravnanje.
zavrženje pritožbe - pritožba - redno pravno sredstvo - revizija - izredno pravno sredstvo
Pritožbo kot redno pravno sredstvo je skladno s 333. členom ZPP možno vložiti le zoper sodbo, izdano na prvi stopnji. Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, pa je skladno s 367. členom ZPP možno uveljavljati le izredna pravna sredstva, kot na primer revizijo, o kateri odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije (368. člen ZPP). Ker pritožba zoper sodbo pritožbenega sodišča ni dovoljena, jo je potrebno zavreči (1 odstavek 343. člena ZPP).
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0076918
ZIZ člen 17, 38. ZOdvT tarifna številka 1200, 3460. OZ člen 378, 378/1.
načelo formalne legalitete - zakonske zamudne obresti - stroški predloga za izvršbo - več upnikov - zastopanje več strank - vrednost spornega predmeta - odvetniška nagrada
Sodišče lahko glede na načelo stroge formalne legalitete dovoli izvršbo le na podlagi izvršilnega naslova, in to zgolj za izterjavo obveznosti, ki iz njega izhajajo. Upniki nimajo izvršilnega naslova za zakonite zamudne obresti, ker jih v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, niso zahtevali.
Če se pri odmeri nagrade kot vrednost spornega predmeta upošteva seštevek vseh posameznih terjatev upnikov, nato pa se zahteva še nagrado po tar. št. 1200 ZOdvT za zastopanje več strank, pomeni to nedopustno potenciranje odvetniške nagrade.
V primeru, ko je tožena stranka polico podpisala ob hkratnem pozivu tožeči stranki k spremembi pogojev, določenih v zavarovalni polici, ki je podpisan tudi s strani zavarovalnega agenta tožeče stranke, takšnega podpisa ni mogoče razumeti kot podano izjavo volje k ponudbi tožeče stranke v zavarovalni polici. V takem primeru je podan dejanski stan iz prvega odstavka 29. člena OZ, kar pomeni, da je tožena stranka s pozivom dejansko zavrnila ponudbo tožeče stranke.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - pravdni stroški - odločitev o pravdnih stroških - pooblaščenec - odvetnik - davek na dodano vrednost - DDV - načelo uspeha
Pooblaščenec ni priglasil DDV kot strošek niti iz spisa in pooblastila ni razvidno, da bi bil pooblaščenec zavezanec za DDV. Zato pooblaščenec na priznane potne stroške ni upravičen tudi do 22 % DDV.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 37. ZPIZ-1 člen 36.
Sporazum z Bosno - preračun pokojnin - pokojnina v tretji državi - starost
Tožniku je bila v BIH priznana pravica do starostne pokojnine od 31. 7. 2000 dalje tudi z upoštevanjem slovenske pokojninske dobe v trajanju 22 let, 8 mesecev in 9 dni, pri čemer je povečana zavarovalna doba znašala 3 leta, 1 mesec in 1 dan. Na dan uveljavitve Sporazuma dne 1. 7. 2008, ob ugotovljeni pokojninski dobi, tožnik za priznanje pravice do pokojnine ni izpolnjeval predpisanega pogoja starosti po 36. členu ZPIZ-1, to je 63 let oz. z upoštevanjem znižanja starosti zaradi zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem, 61 let in 6 mesecev. Zato je tožena stranka tožnikovo zahtevo za priznanje sorazmernega dela starostne pokojnine v R Sloveniji pravilno zavrnila.
Ker v Republiki Sloveniji na dan uveljavitve Sporazuma v tožnikovem primeru niso bili izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do pokojnine po ZPIZ-1, je že priznana pravica do pokojnine v BIH ostala obveznost te države.
vpis spremembe zastopnika v sodnem registru – udeleženec - interes
Če se zoper sklep, s katerim registrsko sodišče odloči o vpisu v sodni register, pritoži udeleženec ali kdo drug (ne pa subjekt vpisa), mora vedno izkazati, da je bil s tem sklepom prizadet njegov interes. V tem primeru mora registrsko sodišče najprej presoditi, ali je s takšnim sklepom prizadeta pravica udeleženca (pritožnika) ali na zakonu temeleč interes (prvi odstavek 36. člena ZSReg, prvi odstavek 30. člena ZN). Če presodi, da pritožnik takšnega interesa ni izkazal, mora registrsko sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavreči.