odgovornost imetnika stavbe - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
Nadzor nad skladiščenjem pomeni, da skladiščene stvari ne smejo biti postavljene tako, da lahko povzročijo škodo. Dejstvo, da tožena stranka, kakor zatrjuje, večkrat dnevno pregleda stanje na deponiji ne zadostuje, ampak bi morala poskrbeti za varnost na deponiji tega pa očitno ni storila.
ZTLR člen 28. ODZ paragraf 1452. SPZ člen 11. ZPP člen 212.
priposestvovanje - posest - domneva dobre vere - dokazovanje nepoštenosti posestnika - napačna prevalitev dokaznega bremena
Ker je tožeča stranka trdila, da je njen pravni prednik obdeloval trte od leta 1945 dalje, je ob ugovoru dobre vere morala pojasniti, na podlagi katerih okoliščin meni, da je bil posestnik upravičeno prepričan, da je lastnik oz. ni vedel in ni mogel vedeti, da stvar ni njegova. Glede na tedanje predpise (v času veljavnosti ZTLR – 1.9.1980 do 1.1.2003, pred tem pa tudi v času uporabe ODZ) je, saj se je dobrovernost domnevala, tožena stranka bila dolžna domnevo izpodbiti in je zato bilo dokazno breme na njej ter na nepoštenost posestnika ni bilo mogoče sklepati le na podlagi okoliščine, da je bil kot lastnik nepremičnine v zemljiški knjigi vpisan tretji. Sedaj, predvsem po uveljavitvi SPZ,je položaj drugačen (domneva lastninske pravice v zemljiško knjigo vpisanega lastnika – materialno publicitetno načelo).
odškodnina za razlaščeno zemljišče - pripombe na izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - postavitev drugega izvedenca
Praviloma se ugovori strank zoper izvedensko delo opravijo z dopolnitvijo mnenja, ki jo izdela isti izvedenec. Samo v primeru, če je tudi dopolnitev izvedenskega mnenja nestrokovna, pomanjkljiva, nejasna, nerazumljiva in nelogična, sodišče ponovi dokazovanje z drugim izvedencem.
Tožeča stranka je pravno relevantne navedbe glede na določbe o neupravičeni obogatitvi podala kot odgovor na ugovore tožene stranke, s katerimi je zanikala obstoj najemnega razmerja. Poleg tega iz navedb tožeče stranke jasno izhaja, da tudi na podlagi trditev o neupravičeni obogatitvi od tožene stranke zahteva plačilo istega zneska za uporabo istih stvari, ki ga je prvotno utemeljevala na pravno poslovni podlagi, zato ne drži, da obravnavani tožbeni zahtevek temelji na drugi dejanski podlagi kot prijava terjatve v stečajnem postopku.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o predlogu za odpravo pripora in o predlog za sprejem varščine. Ker zoper sklep, s katerim senat zavrne predlog za odpravo pripora ni pritožbe (četrti odstavek 207. člena ZKP), je pritožbeno sodišče pritožbo obtoženca zoper izpodbijani sklep, ki se nanaša na zavrnitev predloga za odpravo pripora, zavrglo kot nedovoljeno. Pritožbo zoper sklep v delu, ki se nanaša na zavrnitev predloga za sprejem varščine pa je pritožbeno sodišče sprejelo v obravnavo, ker je pritožba dovoljena na podlagi prvega odstavka 399. člena ZKP.
izvršilni naslov - sodba delovnega in socialnega sodišča - skladnost predloga za izvršbo in izvršilnega naslova - regres - bruto in neto znesek - trditveno breme - smiselna uporaba določb ZPP
Sodišče lahko dovoli izvršbo zgolj za terjatev, ki ima podlago v izvršilnem naslovu, vendar pa to ne pomeni, da mora biti podana popolna identiteta izvršilnega naslova in predloga za izvršbo oziroma da bi se morali zneski v izvršilnem naslovu in v predlogu za izvršbo popolnoma ujemati. Zlasti pri sodbah delovnega sodišča je pogosto, da je obveznost v sodbi določena le opisno, vendar to ne pomeni, da je tak izrek sodbe delovnega sodišča neizvršljiv. V kolikor je opredelitev upnikove terjatve iz izvršilnega naslova določljiva oziroma določna, gre za izvršljiv izvršilni naslov.
Delavec po delovnopravni zakonodaji ne more biti upravičen do izplačila regresa za letni dopust v bruto znesku, temveč zgolj do ustreznega neto zneska. Glede na to, da je akontacija dohodnine pri regresu za letni dopust odmerjena zgolj v odstotku od bruto zneska, je imel dolžnik že v predlogu za izvršbo vse podatke o tem, kako je upnik izračunal višino neto zneska – gre zgolj za matematično operacijo.
Upnik razpolaga z izvršilnim naslovom in ima trditveno breme glede obstoja izvršilnega naslova, trditveno breme o domnevno napačnem izračunu višine neto zneska regresa pa je na dolžniku, kar je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Dolžnik bi se do zatrjevane višine neto zneska regresa lahko izjasnil s predložitvijo svojega izračuna, česar pa ni storil.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078405
OZ člen 82, 1037, 1037/1, 1041, 1041/1.
asignacija - prenehanje obveznosti asignanta – trditveno in dokazno breme – zaslišanje priče
Ob tem, ko je tožeča stranka izrecno zanikala drugačen dogovor, kot izhaja iz jasne določbe 5. člena asignacijske pogodbe, tožena stranka ne more uspešno izkazati drugačnega dogovora, kot izhaja iz asignacijske pogodbe, zgolj s predlogom za zaslišanje zakonitega zastopnika asignata.
KZ-1 člen 94, 94/2, 94/3. ZIKS-1 člen 18, 18/1, 18/2, 20, 20/5.
zastaranje izvršitve kazni – tek in prekinitev zastaranja – prestajanje druge zaporne kazni
Na podlagi petega odstavka 20. člena ZIKS-1 se za začetek prestajanja kazni šteje dan zglasitve obsojenca (ki je na prostosti) v zavod, ko zastaranje izvršitve kazni zapora preneha teči. Drugače je v primeru, ko se obsojenec že nahaja na prestajanju druge zaporne kazni, ko se izrečena zaporna kazen izvrši z razporeditvijo na prestajanje kazni. Kot izhaja iz spisa opr. št. I KZ 2, je bila taka razporeditev opravljena dne 29.7.2010 pod opr. št. I KZ 3. Po oceni pritožbenega sodišča med prestajanjem druge zaporne kazni zastaranje izvršitve kazni na podlagi razporeditve obsojenca na prestajanje zaporne kazni po drugem odstavku 18. člena ZIKS-1 ne teče, torej je potrebno določbo 94. člena KZ-1 razlagati tako, da zastaranje izvršitve kazni ne teče (oziroma preneha teči) med izvršitvijo „te ali druge zaporne kazni“.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL0069715
ZMZPP člen 50, 50/2, 63, 63/1, 63/2, 64, 97, 97/1. ZPP člen 18, 18/3, 63. Uredba (ES) št. 44/2001 z dne 22.12.2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 22.
spor z mednarodnim elementom – pristojnost slovenskega sodišča – izključna pristojnost – koneksni spor – ugotovitev lastninske pravice – ugotovitev izločitvene pravice – nepremičnine v tujini – spor v zvezi s stečajnim postopkom
Lega nepremičnine je tista okoliščina, ki izključuje pristojnost slovenskega sodišča za odločanje o lastništvu nepremičnin, ki se nahajajo v tujini. Ker tožbeni zahtevek na ugotovitev lastninske oziroma izločitvene pravice iz Uredbe št. 44/2001 ni izključen, je zanj izključno pristojno sodišče države članice, v kateri se nepremičnina nahaja.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - odločitev o pravdnih stroških - pravdni stroški - zloraba procesnih pravic - spori o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja
Tožnik z uveljavljanjem tožbenega zahtevka za ugotovitev obstoja delovnega razmerja pri toženi stranki ni zlorabil procesne pravice. Zlorabo procesnih pravic ZPP definira z generalno klavzulo kot uporabo pravice z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem. Namen škodovati komu drugemu mora biti podan ne le, ko gre za šikano, ampak tudi, ko dejanje nasprotuje dobrim običajem ter vestnosti in poštenju. Tega pa tožena stranka v predmetnem sporu ni dokazala. Vložitev tožbe, ki je sicer neutemeljena, namreč ne more pomeniti zlorabe procesnih pravic, saj bi to v skrajnem primeru pomenilo, da je tako rekoč vsaka pravda posledica zlorabe pravice do sodnega varstva – bodisi tožnikova, ker je vložil neutemeljeno tožbo, bodisi toženca, ki se je neutemeljeno upiral zahtevku. Zato tožena stranka stroške postopka skladno s 5. odstavkom 41. člena ZDSS-1 nosi sama.
stvarna pristojnost – vezanost na opis dejanja v obtožnem aktu
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje odločilo, da ni stvarno pristojno za sojenje glede kaznivega dejanja kot je opisano v točki IV izreka izpodbijanega sklepa in je zato zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Kopru kot stvarno in krajevno pristojnemu. Pritožnica ima prav, da je sodišče v tej fazi postopka (po pravnomočnosti obtožnice in pred glavno obravnavo), pri oceni, ali je stvarno pristojno za sojenje, vezano na opis dejanja kot je naveden v tenorju obtožnice in ne ugotavlja dejanskega stanja na podlagi dokazov v spisu kot je to storilo sodišče prve stopnje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve - sprememba organizacije dela - akt o sistemizaciji - ukinitev delovnega mesta - odpravnina
Tožena stranka je dokazala obstoj poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici. Do prenehanja potrebe po opravljanju dela tožnice je prišlo zaradi ukinitve delovnega mesta vodenja projektov, ki ga je zasedala tožnica, ker tožena stranka ni pridobila nobenega izobraževalnega projekta ali posla, ki bi omogočal dejavnost na področju vodenja projektov.
Revizijsko sodišče je že večkrat pojasnilo, da je sprememba organizacije dela, ki jo delodajalec izvede tako, da delovne naloge drugače razporedi med zaposlene oziroma jih odda zunanjemu izvajalcu, utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zato formalna ukinitev delovnega mesta s spremembo akta o sistemizaciji ni pogoj za zakonitost odpovedi na tej podlagi.
V tej fazi postopka verjetnost tožničine terjatve še ni izkazana, saj iz listin, ki jih je tožnica priložila tožbi in predlogu za izdajo začasne odredbe, ni mogoče zaključiti, da je tožena stranka bistveno kršila določila postopka izdaje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki ga določa ZDR-1. Zato tožničin predlog za izdajo začasne odredbe, da jo je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo in ji od dne, ko jo pisno pozove nazaj na delo, priznati vse pravice iz delovnega razmerja, vključno z delovno dobo ter ji za vsak mesec trajanja začasne odredbe tudi obračunati bruto plačo, kot bi jo prejemala po pogodbi o zaposlitvi, ni utemeljen.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47.a.
izvedenina - izvedenec - nagrada
V predmetni zadevi gre za izdelavo manj zahtevnega izvida in mnenja, saj je zahtevnost izvida in mnenja opredelila izvedenka sama pri izdelavi pisnega izvida in mnenja. Zato izvedenki pripada za pripravo na ustno podajanje izvida in mnenja, ki je manj zahtevno, 92,00 EUR in ne 138,00 EUR.
OZ člen 131, 131/1, 135, 179, 179/1, 395. ZDR člen 184. ZVZD člen 5, 9, 9/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - sporazum - odpoved pravici - krivdna odgovornost - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Sporazum o čakanju na delo doma in ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti je veljavno sklenjen posel med tožnikom in toženo stranko, s podpisom tega sporazuma pa se tožnik ni odpovedal zahtevku do tožene stranke iz naslova odškodnine v zvezi s škodo, ki mu je nastala ob nezgodi. S tem sporazumom je bilo urejeno le tožnikovo plačilo za čas čakanja na delo do prenehanja pogodbe o zaposlitvi in se je nanašal le na ureditev razmerij, ki se tičejo tega področja.
Tožnik je opravljal remont mlinov, ki meljejo premog in tekočih trakov, ki transportirajo premog v kotel v prostoru termoelektrarne. Delo se je izvajalo tako, da sta delala skupaj po dva delavca, od katerih je eden montiral ali demontiral plošče, drugi pa je te nosil do vagona oziroma palete. Plošče dimenzije 120 x 25 cm in teže med 30 in 40 kg je dvigoval tožnik in jih nosil do sodelavca, ki jih je montiral. Plošče so bile prašne in mastne. Plošča, ki jo je tožnik dvignil in hotel z nje odstraniti prah, mu je zdrsnila iz rok in padla na tla, kjer je zadela na tleh ležeči kovinski del, ki je po udarcu plošče priletel tožniku v desno oko. Delo se ni opravljalo pravilno in sicer tako, da se plošča dvigne in položi v paru. Na tak način se je delo opravljalo ves čas remonta, saj je bil tempo pri delu hiter, zaradi tega, ker se je mudilo pri izpolnjevanju rokov. Tožena stranka kot delodajalec je odškodninsko krivdno odgovorna za škodo, ki je nastala tožniku zaradi nezgode pri delu, ker je iz malomarnosti kršila predpise iz varstva pri delu. Tožena stranka je delo opravljala brez ustreznega nadzora in dopuščala, da se je delo opravljalo na nepravilen način. Če bi delo ustrezno organizirala, do nezgode ne bi prišlo.
Tožnik je k nastanku škodnega dogodka soprispeval v višini 10 %. Pri delu bi moral biti bolj skrben, ker je vedel, da so plošče velike, prašne in mastne ter bi moral pričakovati, da mu lahko kakšna zdrsne iz rok. Prav tako pa je tudi vedel, da tla niso čista.