preživnina za otroka - ukinitev s sodno poravnavo določene preživnine - okoliščine pred sklenitvijo poravnave - redno opravljanje študijskih obveznosti
Pri presoji standarda rednega šolanja ni bistvena formalna opredelitev šolanja, to je ali gre za izredni ali redni študij – oziroma status udeleženca v izobraževanju odraslih, temveč je bistveno, da se redno opravljajo študijske obveznosti.
ZFPPIPP člen 47, 103, 103/4, 103/4-2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti, prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 6.
nagrada upravitelju za preizkus terjatev - število prijavljenih terjatev - pojem terjatve v stečajnem postopku - namen stečajnega postopka
Za presojo števila prijavljenih terjatev ni odločilno, kakšen pravni status ima določena terjatev v stečajnem postopku; kot terjatev upnika se upošteva vse podvrste delov terjatve, torej (tudi) nedenarne, zavarovane in nezavarovane dele terjatve ter izločitvene pravice. Terjatev upnika je lahko sestavljena iz več pravnih in dejanskih podlag, ki pa se ne obravnavajo samostojno v tem smislu, da bi bil upravitelj upravičen do nadomestila za preizkus za vsako posamezno podvrsto dela terjatve.
Drobljenje števila prijav terjatev na podvrste bi privedlo do neutemeljenega povečanja števila terjatev ter s tem višanja nadomestila upravitelja za preizkus terjatev na račun stečajne mase v škodo upnikov, kar nedvomno ni v skladu z načeli in cilji stečajnega postopka in tudi ni bil namen zakonodajalca.
poočitev delitve parcele – ne-izdaja posebnega sklepa – pravno sredstvo ni predvideno – nedovoljenost ugovora
Udeleženci na vpis, ki ga zemljiškoknjižno sodišče opravi na podlagi uradnih podatkov drugega pristojnega organa, ne morejo vplivati, zato tudi zakon v takem primeru ne predvideva možnosti pravnega sredstva.
odgovornost imetnika stavbe - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
Nadzor nad skladiščenjem pomeni, da skladiščene stvari ne smejo biti postavljene tako, da lahko povzročijo škodo. Dejstvo, da tožena stranka, kakor zatrjuje, večkrat dnevno pregleda stanje na deponiji ne zadostuje, ampak bi morala poskrbeti za varnost na deponiji tega pa očitno ni storila.
ZTLR člen 28. ODZ paragraf 1452. SPZ člen 11. ZPP člen 212.
priposestvovanje - posest - domneva dobre vere - dokazovanje nepoštenosti posestnika - napačna prevalitev dokaznega bremena
Ker je tožeča stranka trdila, da je njen pravni prednik obdeloval trte od leta 1945 dalje, je ob ugovoru dobre vere morala pojasniti, na podlagi katerih okoliščin meni, da je bil posestnik upravičeno prepričan, da je lastnik oz. ni vedel in ni mogel vedeti, da stvar ni njegova. Glede na tedanje predpise (v času veljavnosti ZTLR – 1.9.1980 do 1.1.2003, pred tem pa tudi v času uporabe ODZ) je, saj se je dobrovernost domnevala, tožena stranka bila dolžna domnevo izpodbiti in je zato bilo dokazno breme na njej ter na nepoštenost posestnika ni bilo mogoče sklepati le na podlagi okoliščine, da je bil kot lastnik nepremičnine v zemljiški knjigi vpisan tretji. Sedaj, predvsem po uveljavitvi SPZ,je položaj drugačen (domneva lastninske pravice v zemljiško knjigo vpisanega lastnika – materialno publicitetno načelo).
izvršilni naslov - sodba delovnega in socialnega sodišča - skladnost predloga za izvršbo in izvršilnega naslova - regres - bruto in neto znesek - trditveno breme - smiselna uporaba določb ZPP
Sodišče lahko dovoli izvršbo zgolj za terjatev, ki ima podlago v izvršilnem naslovu, vendar pa to ne pomeni, da mora biti podana popolna identiteta izvršilnega naslova in predloga za izvršbo oziroma da bi se morali zneski v izvršilnem naslovu in v predlogu za izvršbo popolnoma ujemati. Zlasti pri sodbah delovnega sodišča je pogosto, da je obveznost v sodbi določena le opisno, vendar to ne pomeni, da je tak izrek sodbe delovnega sodišča neizvršljiv. V kolikor je opredelitev upnikove terjatve iz izvršilnega naslova določljiva oziroma določna, gre za izvršljiv izvršilni naslov.
Delavec po delovnopravni zakonodaji ne more biti upravičen do izplačila regresa za letni dopust v bruto znesku, temveč zgolj do ustreznega neto zneska. Glede na to, da je akontacija dohodnine pri regresu za letni dopust odmerjena zgolj v odstotku od bruto zneska, je imel dolžnik že v predlogu za izvršbo vse podatke o tem, kako je upnik izračunal višino neto zneska – gre zgolj za matematično operacijo.
Upnik razpolaga z izvršilnim naslovom in ima trditveno breme glede obstoja izvršilnega naslova, trditveno breme o domnevno napačnem izračunu višine neto zneska regresa pa je na dolžniku, kar je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Dolžnik bi se do zatrjevane višine neto zneska regresa lahko izjasnil s predložitvijo svojega izračuna, česar pa ni storil.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o predlogu za odpravo pripora in o predlog za sprejem varščine. Ker zoper sklep, s katerim senat zavrne predlog za odpravo pripora ni pritožbe (četrti odstavek 207. člena ZKP), je pritožbeno sodišče pritožbo obtoženca zoper izpodbijani sklep, ki se nanaša na zavrnitev predloga za odpravo pripora, zavrglo kot nedovoljeno. Pritožbo zoper sklep v delu, ki se nanaša na zavrnitev predloga za sprejem varščine pa je pritožbeno sodišče sprejelo v obravnavo, ker je pritožba dovoljena na podlagi prvega odstavka 399. člena ZKP.
Tožnik je vložil predlog za revizijo zoper sodbo sodišča druge stopnje in pri tem ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, zato je bilo potrebno tožnikovo revizijo kot nedovoljeno zavreči, saj je revizijo vložila stranka, ki nima postulacijske sposobnosti.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 37. ZPIZ-1 člen 36.
Sporazum z Bosno - preračun pokojnin - pokojnina v tretji državi - starost
Tožniku je bila v BIH priznana pravica do starostne pokojnine od 31. 7. 2000 dalje tudi z upoštevanjem slovenske pokojninske dobe v trajanju 22 let, 8 mesecev in 9 dni, pri čemer je povečana zavarovalna doba znašala 3 leta, 1 mesec in 1 dan. Na dan uveljavitve Sporazuma dne 1. 7. 2008, ob ugotovljeni pokojninski dobi, tožnik za priznanje pravice do pokojnine ni izpolnjeval predpisanega pogoja starosti po 36. členu ZPIZ-1, to je 63 let oz. z upoštevanjem znižanja starosti zaradi zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem, 61 let in 6 mesecev. Zato je tožena stranka tožnikovo zahtevo za priznanje sorazmernega dela starostne pokojnine v R Sloveniji pravilno zavrnila.
Ker v Republiki Sloveniji na dan uveljavitve Sporazuma v tožnikovem primeru niso bili izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do pokojnine po ZPIZ-1, je že priznana pravica do pokojnine v BIH ostala obveznost te države.
ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 224, 333, 333/1, 343, 343/2.
zamudna sodba - prepozna pritožba - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe - vročanje
Po podatkih obvestila, ki ima lastnost javne listine (224. člen ZPP) in je priloženo k prvostopenjski zamudni sodbi, izhaja, da osebna vročitev zamudne sodbe toženi stranki ni bila mogoča, zato je bilo v njenem hišnem predalčniku puščeno obvestilo iz 3. odstavka 142. člena ZPP. Tožena stranka pisma v postavljenem roku ni dvignila, zato je bilo zgoraj navedeno pisanje po poteku tega roka puščeno v hišnem predalčniku. Ker tožena stranka v zakonskem 15-dnevnem roku (333/1. čl ZPP) ni vložila pritožbe zoper zamudno sodbo, ampak šele po izteku tega roka, torej prepozno, je bilo potrebno pritožbo zavreči.
preložitev glavne obravnave – opravičljiv razlog – kršitev kontradiktornosti postopka – prekluzija
Po tem, ko je tožena stranka že več kot mesec dni pred datumom naroka za glavno obravnavo prejela vabilo za glavno obravnavo, okoliščina, da je tožena stranka šele tik pred narokom za glavno obravnavo pooblastila kvalificiranega pooblaščenca za zastopanje, ne predstavlja opravičljivega razloga za preložitev naroka za glavno obravnavo.
prepoved izplačila po bančni garanciji - bančna garancija za odpravo napak - zloraba pravic
Dolžnik (upravičenec iz garancije, investitor) je upravičen realizirati bančno garancijo (bančna garancija na prvi poziv) za odpravo napak v garancijski dobi le tedaj, če upnik (izvajalec posla) morebitnih grajanih napak v garancijski dobi ne odpravi.
Pri določitvi pokojninske osnove se plače oziroma zavarovalne osnove iz prejšnjih let preračunajo z valorizacijskimi količniki tako, da ustrezajo gibanju povprečnih plač in pokojnin v koledarskem letu pred uveljavitvijo pravice do pokojnine. Toženec je upošteval, da je bil tožnik v posameznih letih v bolniškem staležu, zato je skladno z določbo 3. odstavka 41. člena ZPIZ-1 za ta leta upošteval dohodke, ki jih je tožnik prejel v letu pred nastopom bolniškega staleža in tudi količnike iz prejšnjega obdobja. Zato v posameznem letu, če je bil tožnik določeno obdobje v bolniškem staležu, pride do različnih podatkov o dohodkih in tudi do različnih valorizacijskih količnikov.
začasna odredba - obstoj nevarnosti - neznatna škoda - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin
To, da bi verjetno dolžnik pretrpel le neznatno škodo, mora upnik izkazati za vsako predlagano začasno odredbo, in sodišče mora pri odločanju o izdaji vsake začasne odredbe posebej ugotavljati, ali je upnik s stopnjo verjetnosti izkazal, da bo dolžniku, prav glede na posledice določene začasne odredbe, nastala le neznatna škoda.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066120
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1. ZPrCP člen 107, 107/2. ZPrCP-A člen 60, 60/2.
psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - preverjanje psihofizičnega stanja - alkohol - preizkus z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku - preizkus z etilometrom - strokovni pregled
Udeležencu cestnega prometa, ki oporeka rezultatu preizkusa z idnikatorjem alkohola v izdihanem zraku, izrecno ali tako, da odkloni podpis zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti, mora policist odrediti preizkus z etilometrom ali strokovni pregled.
invalidnost III. kategorije - delna invalidska pokojnina - pravica do dela v skrajšanem delovnem času
Tožnica je še nadalje zmožna za delo z omejitvami kot invalid III. kategorije invalidnosti v polnem delovnem času. Pri njej ni prišlo do takih zdravstvenih sprememb, ki bi zahtevale še časovno omejitev v smislu tretje alineje drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1, po kateri ne bi bila več zmožna za delo s polnim delovnim časom, lahko pa bi opravljala določeno delo vsaj s polovico polnega delovnega časa. Zato tožbeni zahtevek, da se ji poleg že priznanih omejitev prizna tudi pravica do dela v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno in pravica do delne invalidske pokojnine, ni utemeljen.
ZPIZ-1 člen 36, 36/2, 156. Konvencija med Republiko Slovenijo in Kraljevino Nizozemsko o socialni varnosti člen 22.
starostna pokojnina - tuj organ - zavarovalna doba - Konvencija med Republiko Slovenijo in Kraljevino Nizozemsko o socialni varnosti
Tožnik je uveljavljal priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine, upoštevaje zavarovalno dobo dopolnjeno v Republiki Sloveniji in pa zavarovalno dobo, dopolnjeno na Nizozemskem. Za priznanje pravice morajo biti izpolnjeni pogoji po določbah ZPIZ-1, s tem da se v primeru, če za priznanje same pravice do starostne pokojnine tožnik nima dovolj zavarovalne dobe, dopolnjene v Republiki Sloveniji, na podlagi 22. člena Konvencije med Republiko Slovenijo in Kraljevino Nizozemsko o socialni varnosti dobe, dosežene v obeh državah, seštevajo. Določeno je namreč, da v primeru kadar v skladu z zakonodajo ene pogodbenice, pogoji za pridobitev, ohranitev ali ponovno pridobitev pravice do dajatve niso izpolnjeni samo na podlagi zavarovalnih dob, dopolnjenih po tej zakonodaji, pristojni nosilec za izpolnitev teh pogojev upošteva tudi zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji druge pogodbenice, če se dobe ne prekrivajo.
Tožnik je v Sloveniji dopolnil 4 leta, 4 mesece in 18 dni pokojninske dobe, na Nizozemskem pa 26 let, 9 mesecev in 13 dni. ZPIZ-1 v 2. odstavku 36. člena določa, da zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 63 let, če je dopolnil 20 let pokojninske dobe. Tožnik je starost 63 let dopolnil v letu 2002, zato tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine.
V primeru, ko je tožena stranka polico podpisala ob hkratnem pozivu tožeči stranki k spremembi pogojev, določenih v zavarovalni polici, ki je podpisan tudi s strani zavarovalnega agenta tožeče stranke, takšnega podpisa ni mogoče razumeti kot podano izjavo volje k ponudbi tožeče stranke v zavarovalni polici. V takem primeru je podan dejanski stan iz prvega odstavka 29. člena OZ, kar pomeni, da je tožena stranka s pozivom dejansko zavrnila ponudbo tožeče stranke.