ŠOLSTVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ARBITRAŽNO PRAVO – LOKALNA SAMOUPRAVA – USTAVNO PRAVO
VSL0063642
URS člen 140, 140/2. OZ člen 197. ZOsn člen 56, 56/2. ZOFVI člen 81, 81/7. ZOFVI-A člen 22, 22/2, 23, 45, 45/2. ZLS člen 24, 25.
stroški prevoza učencev po nevarnih poteh - brezplačen šolski prevoz – naloge iz državne pristojnosti – financiranje občin – sodna pristojnost
Stroški prevozov po nevarnih poteh ne sodijo v okvir finančnih izravnav (zagotovljena poraba, primerna poraba) po ZFO in njegovi noveli iz leta 1998. Upoštevaje, da je država z ZOFVI dodatno (poleg financiranja občin v okviru finančnih izravnav) prevzela tudi financiranje brezplačnih prevozov učencev osnovnih šol po nevarnih poteh, je s tem povezanimi zahtevki občine na mestu uporaba analogije s financiranjem nalog, ki jih država prenese na občine.
V predmetnem sporu bi bila pravilna pot za uveljavljanje izpolnitvenega zahtevka arbitraža.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - razširitev tožbenega zahtevka na glavni obravnavi - tek zamudnih obresti
Pritožba ima prav, da tožena stranka glede razširjenega tožbenega zahtevka, ki ga je tožeča stranka uveljavila na glavni obravnavi 2. 7. 2013 dotlej ni mogla biti v zamudi. Tožeča stranka je tožbeni zahtevek zvišala za 2.800,00 EUR, zato je pritožbeno sodišče na podlagi določila 5. alineje 358. člena ZPP sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da tečejo zakonske zamudne obresti od zvišanega zahtevka šele od dneva njegove vložitve.
Pred pravdo po tožnici (in njej v korist) pridobljeno mnenje izvedenca prometne stroke, ki mu je toženec izrecno nasprotoval, je namreč sodišče prve stopnje povsem pravilno obravnavalo zgolj kot del tožničine trditvene podlage in ne kot dokaz, ki bi lahko konkuriral izvedenskemu mnenju, pridobljenemu med obravnavanim pravdnim postopkom.
izdaja odločbe brez naroka – sporno dejansko stanje – sklepčnost tožbe – odpravljiva nesklepčnost
Sodišče prve stopnje sicer zaključuje, da so navedbe tožeče stranke glede obstoja in višine dolga nesklepčne, kar pa sodišča ne opravičuje, da izda sodbo brez razpisa naroka.
poočitev delitve parcele – ne-izdaja posebnega sklepa – pravno sredstvo ni predvideno – nedovoljenost ugovora
Udeleženci na vpis, ki ga zemljiškoknjižno sodišče opravi na podlagi uradnih podatkov drugega pristojnega organa, ne morejo vplivati, zato tudi zakon v takem primeru ne predvideva možnosti pravnega sredstva.
odškodnina za razlaščeno zemljišče - pripombe na izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - postavitev drugega izvedenca
Praviloma se ugovori strank zoper izvedensko delo opravijo z dopolnitvijo mnenja, ki jo izdela isti izvedenec. Samo v primeru, če je tudi dopolnitev izvedenskega mnenja nestrokovna, pomanjkljiva, nejasna, nerazumljiva in nelogična, sodišče ponovi dokazovanje z drugim izvedencem.
Stečajni upravitelj lahko poplača stroške stečajnega postopka le ob soglasju stečajnega sodišča, ki ga poda šele ob sočasnem preizkusu utemeljenosti priglašenih stroškov (prvega odstavka 357. člena ZFPPIPP). Glede na med strankama nesporno dejstvo, da je tožeča stranka račun za opravljene storitve zastopanja izstavila po končanju stečajnega postopka, tega soglasja stečajni upravitelj v postopku pred prenehanjem stečajnega dolžnika niti ni mogel pridobiti.
ZTLR člen 28. ODZ paragraf 1452. SPZ člen 11. ZPP člen 212.
priposestvovanje - posest - domneva dobre vere - dokazovanje nepoštenosti posestnika - napačna prevalitev dokaznega bremena
Ker je tožeča stranka trdila, da je njen pravni prednik obdeloval trte od leta 1945 dalje, je ob ugovoru dobre vere morala pojasniti, na podlagi katerih okoliščin meni, da je bil posestnik upravičeno prepričan, da je lastnik oz. ni vedel in ni mogel vedeti, da stvar ni njegova. Glede na tedanje predpise (v času veljavnosti ZTLR – 1.9.1980 do 1.1.2003, pred tem pa tudi v času uporabe ODZ) je, saj se je dobrovernost domnevala, tožena stranka bila dolžna domnevo izpodbiti in je zato bilo dokazno breme na njej ter na nepoštenost posestnika ni bilo mogoče sklepati le na podlagi okoliščine, da je bil kot lastnik nepremičnine v zemljiški knjigi vpisan tretji. Sedaj, predvsem po uveljavitvi SPZ,je položaj drugačen (domneva lastninske pravice v zemljiško knjigo vpisanega lastnika – materialno publicitetno načelo).
Če pogodba o prodajni proviziji z dne 25. 5. 2005 prikriva pogodbo o izplačilu poslovnega deleža, kot trdi tožena stranka, ni nikakršne pravne ovire za veljavnost slednje, saj ima družbenik, ki je izstopil iz družbe, zakonsko pravico do izplačila svojega poslovnega deleža, ki mu ga je dolžna izplačati družba.
skupno premoženje zakoncev - obseg zapuščine - darilo - posebno premoženje zakonca
Po negativni definiciji te določbe premoženje, ki ga v času zakonske zveze zakonec pridobi kako drugače in ne z delom v času trajanja zakonske zveze, ne spada v skupno premoženje.
ZZK-1 člen 13, 13/1-4. SPZ člen 226, 227, 227/2. ZUreP-1 člen 110. EZ člen 59, 59/3.
vpis neprave služnosti – služnost v korist elektro distribucijskega podjetja – trajanje neprave služnosti – trajanje služnosti v javno korist – uporaba specialne določbe
Služnost v javno korist, ustanovljena v skladu s tretjim odstavkom 59. člena EZ, ni omejena z rokom trajanja trideset let iz drugega odstavka 227. člena SPZ.
odgovornost imetnika stavbe - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
Nadzor nad skladiščenjem pomeni, da skladiščene stvari ne smejo biti postavljene tako, da lahko povzročijo škodo. Dejstvo, da tožena stranka, kakor zatrjuje, večkrat dnevno pregleda stanje na deponiji ne zadostuje, ampak bi morala poskrbeti za varnost na deponiji tega pa očitno ni storila.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0076836
OZ člen 312.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - pogodba o prevzemu dolga - razveljavitev učinkov pogodbe o prevzemu dolga - zavezovalni pravni posel - pobot
Ker je pogodba o prevzemu dolga po svoji naravi zavezovalni pravni posel, ta sama po sebi še ne ustvarja dejanskih posledic v premoženju tožeče stranke. Do dejanskega premika premoženja bi namreč prišlo šele z izvedbo pobota kot razpolagalnega pravnega posla.
preživnina za otroka - ukinitev s sodno poravnavo določene preživnine - okoliščine pred sklenitvijo poravnave - redno opravljanje študijskih obveznosti
Pri presoji standarda rednega šolanja ni bistvena formalna opredelitev šolanja, to je ali gre za izredni ali redni študij – oziroma status udeleženca v izobraževanju odraslih, temveč je bistveno, da se redno opravljajo študijske obveznosti.
Navedena domneva vzročnosti je prestroga in nepravična za primere nezgod, ko nezgoda ni v ničemer odvisna od volje in ravnanja zavarovanca. Porazdelitev bremen rizika je v takem primeru povsem nesorazmerna. Iz navedenega razloga je določba splošnih pogojev, da zavarovanec, ki ima v času nezgode nad 1,0 promila alkohola v krvi, v vsakem nezgodnem primeru izgubi kritne pravice po presoji pritožbenega sodišča nepravična in pretirano stroga.
ZFPPIPP člen 47, 103, 103/4, 103/4-2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti, prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 6.
nagrada upravitelju za preizkus terjatev - število prijavljenih terjatev - pojem terjatve v stečajnem postopku - namen stečajnega postopka
Za presojo števila prijavljenih terjatev ni odločilno, kakšen pravni status ima določena terjatev v stečajnem postopku; kot terjatev upnika se upošteva vse podvrste delov terjatve, torej (tudi) nedenarne, zavarovane in nezavarovane dele terjatve ter izločitvene pravice. Terjatev upnika je lahko sestavljena iz več pravnih in dejanskih podlag, ki pa se ne obravnavajo samostojno v tem smislu, da bi bil upravitelj upravičen do nadomestila za preizkus za vsako posamezno podvrsto dela terjatve.
Drobljenje števila prijav terjatev na podvrste bi privedlo do neutemeljenega povečanja števila terjatev ter s tem višanja nadomestila upravitelja za preizkus terjatev na račun stečajne mase v škodo upnikov, kar nedvomno ni v skladu z načeli in cilji stečajnega postopka in tudi ni bil namen zakonodajalca.
Pritožba tožene stranke ima prav, da pri prisoji navedene odškodnine prvostopno sodišče ni upoštevalo v zavarovalni polici sklenjenega dogovora o odbitni franšizi.