plačilo sodne takse – več zavezancev za plačilo sodne takse – solidarna obveznost
Če morata dve ali več oseb skupaj plačati takso, je njihova obveznost nerazdelna. Solidarna obveznost pomeni, da sodišče lahko obračuna takso vsakemu izmed tožnikov. Pritožnik bi se lahko branil le, če bi bila v spisu ugotovitev, da je prvotožnik, ki je že pravnomočno dobil naloženo to obveznost, takso plačal.
Pred pravdo po tožnici (in njej v korist) pridobljeno mnenje izvedenca prometne stroke, ki mu je toženec izrecno nasprotoval, je namreč sodišče prve stopnje povsem pravilno obravnavalo zgolj kot del tožničine trditvene podlage in ne kot dokaz, ki bi lahko konkuriral izvedenskemu mnenju, pridobljenemu med obravnavanim pravdnim postopkom.
ZFPPIPP člen 47, 103, 103/4, 103/4-2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti, prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 6.
nagrada upravitelju za preizkus terjatev - število prijavljenih terjatev - pojem terjatve v stečajnem postopku - namen stečajnega postopka
Za presojo števila prijavljenih terjatev ni odločilno, kakšen pravni status ima določena terjatev v stečajnem postopku; kot terjatev upnika se upošteva vse podvrste delov terjatve, torej (tudi) nedenarne, zavarovane in nezavarovane dele terjatve ter izločitvene pravice. Terjatev upnika je lahko sestavljena iz več pravnih in dejanskih podlag, ki pa se ne obravnavajo samostojno v tem smislu, da bi bil upravitelj upravičen do nadomestila za preizkus za vsako posamezno podvrsto dela terjatve.
Drobljenje števila prijav terjatev na podvrste bi privedlo do neutemeljenega povečanja števila terjatev ter s tem višanja nadomestila upravitelja za preizkus terjatev na račun stečajne mase v škodo upnikov, kar nedvomno ni v skladu z načeli in cilji stečajnega postopka in tudi ni bil namen zakonodajalca.
Navedena domneva vzročnosti je prestroga in nepravična za primere nezgod, ko nezgoda ni v ničemer odvisna od volje in ravnanja zavarovanca. Porazdelitev bremen rizika je v takem primeru povsem nesorazmerna. Iz navedenega razloga je določba splošnih pogojev, da zavarovanec, ki ima v času nezgode nad 1,0 promila alkohola v krvi, v vsakem nezgodnem primeru izgubi kritne pravice po presoji pritožbenega sodišča nepravična in pretirano stroga.
poočitev delitve parcele – ne-izdaja posebnega sklepa – pravno sredstvo ni predvideno – nedovoljenost ugovora
Udeleženci na vpis, ki ga zemljiškoknjižno sodišče opravi na podlagi uradnih podatkov drugega pristojnega organa, ne morejo vplivati, zato tudi zakon v takem primeru ne predvideva možnosti pravnega sredstva.
izdaja odločbe brez naroka – sporno dejansko stanje – sklepčnost tožbe – odpravljiva nesklepčnost
Sodišče prve stopnje sicer zaključuje, da so navedbe tožeče stranke glede obstoja in višine dolga nesklepčne, kar pa sodišča ne opravičuje, da izda sodbo brez razpisa naroka.
ZFPPIPP člen 296, 296/1, 296/5. ZPP člen 316, 316/1, 343, 343/4.
pravni interes za pritožbo – stečaj pritožnika – stečaj tožene stranke – priznana terjatev v stečaju – neprijavljena terjatev – prenehanje terjatve – zavrženje pritožbe
Terjatev ni bila prerekana in torej ni sporna. Pritožba toženi stranki tako konkretne in neposredne pravne varnosti ne bi mogla prinesti in ne bi mogla izboljšati njenega pravnega položaja, saj je izpodbijana sodba že po samem zakonu izgubila moč izvršilnega naslova v obsegu, v katerem je prenehala upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo. Tožena stranka zato nima več pravovarstvenega interesa za pritožbo v tem delu in je treba pritožbo zavreči.
Tožena stranka nima več pravnega interesa za pritožbo tudi zoper tisti del terjatve, ki ni bil prijavljen, saj odločitev pritožbenega sodišča v tej pravdi ne bi imela nobenega vpliva na zmanjšanje njene dolžnosti poplačila obveznosti po sodbi; terjatev tožeče stranke zoper njo je namreč že ugasnila.
ZZK-1 člen 13, 13/1-4. SPZ člen 226, 227, 227/2. ZUreP-1 člen 110. EZ člen 59, 59/3.
vpis neprave služnosti – služnost v korist elektro distribucijskega podjetja – trajanje neprave služnosti – trajanje služnosti v javno korist – uporaba specialne določbe
Služnost v javno korist, ustanovljena v skladu s tretjim odstavkom 59. člena EZ, ni omejena z rokom trajanja trideset let iz drugega odstavka 227. člena SPZ.
Tožeča stranka je pravno relevantne navedbe glede na določbe o neupravičeni obogatitvi podala kot odgovor na ugovore tožene stranke, s katerimi je zanikala obstoj najemnega razmerja. Poleg tega iz navedb tožeče stranke jasno izhaja, da tudi na podlagi trditev o neupravičeni obogatitvi od tožene stranke zahteva plačilo istega zneska za uporabo istih stvari, ki ga je prvotno utemeljevala na pravno poslovni podlagi, zato ne drži, da obravnavani tožbeni zahtevek temelji na drugi dejanski podlagi kot prijava terjatve v stečajnem postopku.
ZZK-1 člen 86, 87, 88, 88/3. ZIZ člen 24, 24/3, 170.
zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke - podlaga za vpis spremembe imetnika hipoteke
Vpis hipoteke, pridobljene z zaznambo izvršbe, ima podlago v sklepu o izvršbi, ki ga je izdalo izvršilno sodišče. Pogoje za vpis spremembe imetnika tako pridobljene hipoteke pa določa ZZK-1 v tretjem odstavku 88. člena.
ZTLR člen 28. ODZ paragraf 1452. SPZ člen 11. ZPP člen 212.
priposestvovanje - posest - domneva dobre vere - dokazovanje nepoštenosti posestnika - napačna prevalitev dokaznega bremena
Ker je tožeča stranka trdila, da je njen pravni prednik obdeloval trte od leta 1945 dalje, je ob ugovoru dobre vere morala pojasniti, na podlagi katerih okoliščin meni, da je bil posestnik upravičeno prepričan, da je lastnik oz. ni vedel in ni mogel vedeti, da stvar ni njegova. Glede na tedanje predpise (v času veljavnosti ZTLR – 1.9.1980 do 1.1.2003, pred tem pa tudi v času uporabe ODZ) je, saj se je dobrovernost domnevala, tožena stranka bila dolžna domnevo izpodbiti in je zato bilo dokazno breme na njej ter na nepoštenost posestnika ni bilo mogoče sklepati le na podlagi okoliščine, da je bil kot lastnik nepremičnine v zemljiški knjigi vpisan tretji. Sedaj, predvsem po uveljavitvi SPZ,je položaj drugačen (domneva lastninske pravice v zemljiško knjigo vpisanega lastnika – materialno publicitetno načelo).
SZ člen 12, 18, 111, 111/1. ZVEtL člen 9, 9/1, 9/1-1, 17, 24, 24/1, 24/1-2, 25, 25/1.
zahtevek na izročitev v posest - izpraznitveni zahtevek - vzpostavitev etažne lastnine
Vzpostavitev etažne lastnine ne bo rešila spornih vprašanj med pravdnimi strankami o skupnih prostorih stavbe. V skladu s prvim odstavkom 25. člena ZVEtL bo lahko druga toženka po vzpostavitvi etažne lastnine svoje zahtevke na skupnih delih uveljavljala v pravdi, pri čemer odločitev sodišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ne bo ovira za ponovno odločanje o spornem vprašanju.
odškodnina za razlaščeno zemljišče - pripombe na izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - postavitev drugega izvedenca
Praviloma se ugovori strank zoper izvedensko delo opravijo z dopolnitvijo mnenja, ki jo izdela isti izvedenec. Samo v primeru, če je tudi dopolnitev izvedenskega mnenja nestrokovna, pomanjkljiva, nejasna, nerazumljiva in nelogična, sodišče ponovi dokazovanje z drugim izvedencem.
odgovornost imetnika stavbe - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
Nadzor nad skladiščenjem pomeni, da skladiščene stvari ne smejo biti postavljene tako, da lahko povzročijo škodo. Dejstvo, da tožena stranka, kakor zatrjuje, večkrat dnevno pregleda stanje na deponiji ne zadostuje, ampak bi morala poskrbeti za varnost na deponiji tega pa očitno ni storila.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0076836
OZ člen 312.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - pogodba o prevzemu dolga - razveljavitev učinkov pogodbe o prevzemu dolga - zavezovalni pravni posel - pobot
Ker je pogodba o prevzemu dolga po svoji naravi zavezovalni pravni posel, ta sama po sebi še ne ustvarja dejanskih posledic v premoženju tožeče stranke. Do dejanskega premika premoženja bi namreč prišlo šele z izvedbo pobota kot razpolagalnega pravnega posla.
preživnina za otroka - ukinitev s sodno poravnavo določene preživnine - okoliščine pred sklenitvijo poravnave - redno opravljanje študijskih obveznosti
Pri presoji standarda rednega šolanja ni bistvena formalna opredelitev šolanja, to je ali gre za izredni ali redni študij – oziroma status udeleženca v izobraževanju odraslih, temveč je bistveno, da se redno opravljajo študijske obveznosti.