zastaranje prekrška - absolutno zastaranje - relativno zastaranje - prekinitev postopka - „ne bis in idem“
Če obstaja utemeljen sum storitve kaznivega dejanja storilke prekrška za ravnanje, ki ima tudi znake prekrška (vložena obtožnica), je logično, da v tem primeru postopek o prekršku ne teče oz. se prekine. V tem času pa ne teče le relativno zastaranje (drugi odstavek 42. člena ZP-1) brez dvoma pa teče absolutno zastaranje, ki nastopi takrat, ko poteče zastaralni rok (določba tretji odstavek 42. člena ZP-1).
S postavitvijo kolesarnice je tožnica nedvomno motila toženca v dotakratnem izvrševanjem soposesti. Pri tem niti ni pomembno, da je kolesarnico postavila znotraj mej podesta, na katerem so prej stale stopnice. Bistveno je, da je s tem spremenila dotedanji način izvrševanja soposesti tožencev na spornem dvorišču in njegovem zračnem prostoru.
Ob pravilnem zaključku, da ima tožeča stranka pravico do odškodnine za izgubljeni dobiček, ki predstavlja dobiček od pričakovane prodaje pločevink njenim kupcem (veletrgovcem), do katere pa ni prišlo zaradi škodnega dejanja, v višini razlike v ceni, je sodišče prve stopnje imelo podlago za uporabo določbe 216. člena ZPP.
lastninska pravica – premičnina – nedopustnost izvršbe – uporaba stvari
Lastnik avtomobila je tisti, ki mu je bil z razpolagalnim pravnim poslom izročen v posest ne glede na to, kdo je kot lastnik vpisan v uradno evidenco za motorna vozila.
sosedsko pravo - prepoved medsebojnega vznemirjanja - prepovedana imisija - razrez lesa - hrup - smrad - krajevno običajne razmere - škoda - dokazovanje z izvedencem - dokazno breme - nevarna dejavnost
Na strani tožeče stranke je dokazno breme, da so vplivi iz sosednje – toženčeve parcele na parcelo tožeče stranke prekomerni in tožeči stranki otežujejo uporabo. Ker so vplivi – hrup, prah, smrad, izpušni plini, vibracije merljivi, bi jih tožeča stranka lahko dokazovala in dokazala le s pomočjo strokovnjaka – izvedenca, ki je usposobljen za takšne meritve.
Žagarski obrat kot tak ni nevarna stvar oz. dejavnost. Nevarna je žaga, ki deluje, a le za ljudi, ki s to žago upravljajo, nikakor pa nevarne dejavnosti ne predstavlja hrup, ki ga žaga v obratovanju povzroča.
Zakon je dovolil, da pride do situacije, ko nihče ne plača predujma in ni stečajne mase niti za plačilo stroškov stečajnega postopka (torej tudi ne za plačilo nagrade upravitelju). Hkrati pa ni določil drugega vira za plačilo stroškov, ki se plačujejo iz predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. ZFPPIPP je torej upravitelju naložil obveznost, opraviti opraviti določena opravila, ni pa predvidel, da bi mu za to bilo mogoče tudi plačati.
ZPP v 3. odstavku 86. člena določa, da lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Ta določba glede na 4. odstavek 86. člena istega zakona ne velja le v primeru, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. V obravnavanem primeru je tožnik revizijo vložil sam, morebitnih dokazil o opravljenem pravniškem državnem izpitu pa ni predložil, zato ni imel pravice vložiti revizijo zoper sklep oziroma sodbo, izdano v obravnavanem individualnem delovnem sporu. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je revizija nedovoljena, saj gre za primer iz 2. odstavka 374. člena ZPP, ki določa, da je revizija nedovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice.
vlak - hoja po železniških tirih - nevarna stvar - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost
Pravno relevantni vzrok za škodni dogodek je v ravnanju tožnika samega in ne v lastnosti nevarne stvari ali nevarne dejavnosti, kar sicer vlak oziroma delovanje vlaka je. Nastanku škode bi se bilo z minimalnim skrbnim ravnanjem oškodovanca mogoče zanesljivo izogniti, do nezgode ne bi prišlo, če bi tožnik ravnal tako, kot se pričakuje od vsakega minimalno skrbnega človeka, saj je splošno znano, da je hoja po tirih in v neposredni bližini tirov smrtno nevarna in tudi prepovedana.
odstop od pogodbe – vročanje pisanj – sprememba naslova
Toženca ne opravičuje zatrjevanje, da v času vročanja pisanj ni več stanoval na naslovu, navedenem ob sklenitvi pogodbe. V skladu s točko 20 Splošnih pogojev je bil toženec dolžan o spremembi naslova takoj pisno obvestiti tožnika. Toženec ni izkazal, da je postopal v skladu s prej citirano določbo, zato mu je tožnik pravno veljavno pošiljal pisanja na znani naslov.
Navedba navedenega zneska je posledica očitne računske pomote, saj je pritožbeno sodišče znesek stroškov, ki bi pripadal tožniku glede na doseženi uspeh (21,33 % od 7106,00 EUR), napačno odštelo od zneska skupnih toženkinih stroškov namesto od zneska 4051,97 EUR.
OZ člen 150,153. ZVZD člen 5,6,8,9. ZPP člen 87, 96.
smrt bližnjega - nesreča pri delu - nevarna dejavnost - soprispevek delavca k škodnemu dogodku – delo na višini – varnostni pas
Pritožbeno sodišče je upoštevalo podrejeno vlogo pokojnika naproti delodajalcu, hkrati pa tudi okoliščino, da je bil pokojnik delavec z dvajsetletnimi izkušnjami, ki bi lahko in moral zahtevati od delodajalca, da zagotovi izvajanje del na strehi v skladu s Splošnimi navodili za varno delo na strehah. Tudi sodna praksa mora s svojimi odločitvami prispevati, da se zagotavljajo pogoji varnosti in zdravja pri delu, kar pomeni, da morajo vsi udeleženci delovnega procesa vzpostavljati pogoje za varno delo, kar izhaja tudi iz določb ZVZD, razmejitev (obseg) odgovornosti med delodajalcem in zaposlenim pa je odvisna od okoliščin posameznega primera. Iz navedenih razlogov pritožbeno sodišče ocenjuje, da je pokojnik soprispeval k škodnemu dogodku v višini 10%.
ZPP člen 414, 414/1, 414/3. ZZZDR člen 106, 106/1, 106/5.
določitev stikov z otrokom - izdaja začasne odredbe
Pri odločanju o začasnih odredbah v sporih iz razmerij med starši in otroki mora sodišče upoštevati, da je začasna odredba izjemno in začasno sredstvo in jo sodišče izda le, če ugotovi, da bi brez začasne odredbe otroku lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda. Dokazni standard pri odločanju o začasnih odredbah je znižan na stopnjo verjetnosti in temu je podvržena tudi dokazna ocena.
predhodna odredba - odločba domačega sodišča - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ustavi postopka s predhodno odredbo - plačilo terjatve
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (v dajatvenem delu) predstavlja sodno odločbo o denarni terjatvi, ki še ni izvršljiva, torej odločbo v smislu prvega odstavka 257. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Sodna praksa in stališče Vrhovnega sodišča Republike Slovenije o tem se ni spremenilo, niti po noveli ZIZ-E, po kateri zadošča, da upnik v predlogu za izvršbo verodostojno listino, na podlagi katere zahteva izvršbo, le določno označi in mu je predlogu ni potrebno priložiti.
Trditev tožene stranke, da je račun že plačala, je pravno-relevantna trditev za odločitev o ugovoru zoper sklep o predhodni odredbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069714
SZ-1 člen 2, 2/5. SPZ člen 115-118. OZ člen 427, 587. ZPP člen 212.
povrnitev stroškov upravniku - poslovna stavba – zavezanec za plačilo obratovalnih stroškov - dogovor o plačilu stroškov obratovanja - najemna pogodba - prevzem dolga - relativnost obligacijskih razmerij - pomanjkljiva trditvena podlaga - ključ delitve
Skladno s 5. odstavkom 2. člena SZ-1 se ta za poslovne prostore uporablja zgolj v primeru, da se nahajajo v objektu, v katerem je več kot polovica površine namenjena stanovanjem.
Napačen je zaključek, da pogodbena zaveza tožene stranke, da bo obratovalne stroške plačevala neposredno upravniku, pomeni prevzem dolga. Najemna pogodba namreč predstavlja relativno razmerje, ki učinkuje samo med strankama. Ob izostanku drugačnega zakonskega predpisa tako dogovor med najemodajalcem in najemnikom o obveznostih plačila stroškov obratovanja, ne učinkuje v razmerju do tretjih.
Ni naloga sodišča, da z listanjem po dokazih samo odkriva pravno odločilna dejstva. Njihov obstoj se z izvajanjem dokazov le preizkusi.
S tem, ko sodišče pri odločitvi ni upoštevalo že plačanega dela odškodnine v valorizirani višini, je zmotno uporabilo materialno pravo.
Ker je bila med pravdnima strankama sporna samo višina škode, ne pa tudi temelj, je sodišče prve stopnje brez pravne podlage pri ugotavljanju uspeha strank v postopku, upoštevalo tako uspeh po temelju kot uspeh po višini.
Sodišče je dolžno listino presojati le glede tistih dejstev, ki jih z njo stranka dokazuje skladno s strankino dolžnostjo substanciranja dokaznega predloga.
ZDR člen 109, 112, 112/1, 112/1-4, 112/2, 134. ZDoh-2 člen 44, 44/1. ZPSV člen 3, 3/3. Pravilnik o določitvi odpravnin zaradi prenehanja delovnega razmerja za namene izvajanja Zakona o dohodnini in Zakona o prispevkih za socialno varstvo člen 2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - zamuda z izplačilom plače - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - bruto - neto - prispevki za socialno varnost
Z nakazilom zneska, ki ga je tožnica navedla v zahtevi za izpolnitev obveznosti, ni prenehal razlog za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca. Pri zamudah z izplačilom plače gre po svoji naravi za kršitev, ki je ni mogoče sanirati z naknadnim plačilom zapadlih obveznosti. Zato zgolj iz razloga, ker je tožena stranka po pisnem opozorilu ta znesek nakazala, ni mogoče šteti, da bi bila odpoved nezakonita. Posledično je na podlagi drugega odstavka 112. člena ZDR tožnica upravičena do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in do odškodnine, najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.
V skladu z določbo 9. točke 1. odstavka 44. člena ZDoh-2 se v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja ne všteva odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je določena kot pravica iz delovnega razmerja in jo je delodajalec dolžan izplačati na podlagi 109. člena ZDR, vendar največ do višine desetih povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji. Ker tožničina odpravnina presega deset povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji je tožena stranka dolžna od odpravnine obračunati in odvesti akontacijo dohodnine.
OZ člen 164, 190. ZPP člen 182, 182/3, 339, 339/2, 339/2-14.
neupravičena pridobitev – povračilo škode – denarna odškodnina – uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi – eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov – povzemanje tožbenega zahtevka v izreku sodbe – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V podrejenem tožbenem zahtevku, ki ga tožnik opira na obogatitveno oziroma odškodninsko podlago, se odraža vrednost vsake premičnine, ki jo zahteva v primarnem tožbenem zahtevku. Pravilno je pritožbeno stališče, da tožnik ni bil dolžan za vsak posamezen predmet, premičnino, postaviti ločenega podrejenega denarnega zahtevka. S primarno uveljavljanim tožbenim zahtevkom je podal več zahtevkov za vrnitev premičnin v obliki enega tožbenega predloga, glede vseh stvari skupaj in hkrati glede vsake zahtevane stvari posebej pa je podal podrejen zahtevek, kot seštevek vrednosti posameznih premičnin, katerih izročitev zahteva. Ugoditev tožbenemu zahtevku za izročitev treh premičnin ne izključuje odločanja o podrejenem zahtevku glede preostalih vtoževanih premičnin.