OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070353
ZPP člen 214, 214/1.
pogodba o leasingu – odpoved pogodbe – vračilo predmeta leasinga – vrednost predmeta – priznana dejstva
Toženec je le v odgovoru na tožbo, pa še to povsem pavšalno, ugovarjal, da je bil rezalni stroj prodan pod tržno vrednostjo. Tožnica je v zvezi z navedenim obširno pojasnila razloge za nižji izkupiček pri prodaji stroja, ki jim toženec ni ugovarjal, zato je prvostopenjsko sodišče pravilno štelo te navedbe za neprerekane in posledično tudi zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje tožnika in priče.
Eno temeljnih načel pravdnega postopka je načelo kontradiktornosti iz prvega odstavka 5. člena ZPP, ki je neposredni izraz pravice do enakega varstva pravic v postopku iz 22. člena Ustave RS. To načelo se nanaša tudi na dokazni postopek, stranka ima namreč pravico, da sodeluje v dokaznem postopku, predlaga dokaze in se izreče o dokaznih predlogih nasprotne stranke. Tej pravici na drugi strani ustreza obveznost sodišča, da predlagane dokaze izvede, pri čemer ta obveznost sicer ni absolutna. Sodišče namreč ni dolžno slediti dokaznim predlogom strank, če naj bi se z njimi ugotavljalo dejstvo, ki po pravni naravi sodišča ni relevantno, ali če gre za dokaz, ki je popolnoma neprimeren za ugotovitev nekega dejstva, prepozen, pavšalen ali nesubstanciran. V dokaznem postopku sodišče tudi ni dolžno izvesti dokazov za ugotovitev nekega dejstva, ki je že dokazano, ne velja pa nasprotno; sodišče namreč ne sme zavrniti izvedbe nekega dokaza z argumentom, da je že prepričano o nasprotnem. Razlogi za zavrnitev predlaganih dokazov zato niso utemeljeni.
Z neupravičeno zavrnitvijo dokaznega predloga je sodišče prve stopnje tožniku kršilo pravico do sodelovanja v postopku, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Če je pogodba razvezana, sta obe stranki prosti svojih obveznosti, razen obveznosti za povrnitev morebitne škode. Tožnik je torej upravičen zahtevati od toženca plačilo odškodnine zaradi kršitve pogodbe.
V primeru finančnega leasinga leasingodajalec nima interesa postati lastnik stvari, prav tako tudi ni njegov interes, da v primeru odstopa od pogodbe dobi stvar vrnjeno. Pomen finančnega leasinga je financiranje, zaradi česar mora leasingodajalec dobiti vrnjena vložena sredstva, saj je v nasprotnem primeru zanje prikrajšan.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0066102
ZP-1 člen 201, 201/5.
zavarovanje izvršitve odločbe – odvzem dokumentov tujcu iz Evropske skupnosti
Zaradi zavarovanja izvršitve odločbe je mogoče začasno odvzeti dokumente (potni list, vozniško dovoljenje in druge dokumente) tudi tujcem iz Evropske skupnosti.
bančna garancija - odprava napake v garancijski dobi - zadržnina - odpadla pravna podlaga - izročitev bančne garancije - plačilo kot strošek stečajnega postopka
Po razvezi pogodbe tožena stranka ni bila dolžna izročiti bančne garancije za odpravo napak v garancijski dobi v višini 10 % končne pogodbene vrednosti in tožeča stranka njene izročitve ne more zahtevati. Ker je na bančno garancijo vezana zadržnina, je zaradi odpadle pravne podlage za izročitev bančne garancije, odpadla sočasno pravna podlaga za plačilo zadržnine po pravilih plačila kot strošek stečajnega postopka, četudi je ta terjatev nastala pred razvezo pogodbe. Terjatve, ki so sicer nastale do razveze pogodbe, pa niso bile predmet izpolnitve, po razvezi podjemne pogodbe ne morejo biti predmet kondikcijske terjatve, zgolj te pa se v presežku nad pobotom smejo plačevati kot strošek postopka.
pravdni stroški – posebne okoliščine – delni uspeh – vsaka stranka krije svoje stroške
Do trenutka plačila je tožnik uspel približno z ¼ tožbenega zahtevka. Stroški tožnika, ki ga je v postopku zastopal odvetnik in ki je kril stroške izvedenca, so precej višji od stroškov tožene stranke. Upoštevaje pravkar nanizane okoliščine, gre v obravnavanem primeru za situacijo, ko je pravilna odločitev, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.
OSEBNOSTNE PRAVICE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0075556
OZ člen 134, 179.
kršitev osebnostnih pravic - razžalitev v tisku - plačilo odškodnine – objektivno žaljiv zapis
Žalitve so izrazi omalovaževanja ali zaničevanja, žaljive vrednostne sodbe, obrekovanje, žaljive obdolžitve, očitanje kaznivega dejanja z namenom zaničevanja, pa tudi resnične trditve, če so izrečene na žaljiv način. Pri presoji, ali je zapis objektivno žaljiv, je treba izhajati iz razumevanja povprečnega bralca in upoštevati celovit, povprečen in osrednji pomen izjavljenega besedila.
tožba upnika za vpis lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika
Za vložitev tožbe za vpis lastninske pravice na dolžnika ne zadošča zgolj okoliščina, da je tožeča stranka začela izvršilni postopek zoper dolžnika in da razpolaga s sklepom o izvršbi, ampak je bistveno, da kot upnik predlaga izvršbo prav na nepremičnine in šele vloženi predlog na nepremičnine, v zvezi s katerimi se ugotovi, da dolžnik pri njih še ni vpisan kot lastnik, niti upnik ne more izkazati listin za takšen vpis ter prekinitev izvršilnega postopka zaradi rešitev predhodnega vprašanja, daje upniku procesno upravičenje za vložitev tožbe, s katero se pravzaprav pravda za tujo (dolžnikovo) pravico.
zamudna sodba – vročitev tožbe v odgovor – fikcija vročitve – dejansko prebivališče
Toženec je v času vročanja tožbe dejansko imel in štel za svoje stalno bivališče O., čeprav se je dejansko dalj časa nahajal tudi pri partnerici na I. Zlasti je pomembno, da je zavestno prejemal pošto na O., kjer je tudi imel svoj poštni nabiralnik.
Sodišče prve stopnje je v tem individualnem delovnem sporu s sodbo delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika in tožencu naložilo, da tožniku obračuna regres za letni dopust. Tožnik je nato v spis vložil vlogo, v kateri se je skliceval na opr. št. predmetnega spisa. V tej laični vlogi je navedel, da se s sodbo sodišča prve stopnje delno strinja, da naj bi tožnik delal pri drugem delodajalcu in da naj bi pri toženi stranki prejel sorazmerni del regresa za letni dopust. Vlogo toženca je potrebno šteti za laično pritožbo, ki jo je toženec vložil v spis pravočasno in v zadostnem številu izvodov za sodišče in za nasprotno stranko. Na takšno ugotovitev nima vpliva nepravilna oznaka vloge (toženec je to vlogo označil kot odgovor na tožbo), saj iz nje izhaja opr. št. predmetnega spisa, v zvezi s katerim je bila izdana sodba sodišča prve stopnje s to opr. št., besedilo te vloge se nanaša na regres za letni dopust, prav tako pa je ta vloga s strani toženca tudi podpisana. To pomeni, da ima ta vloga najmanj značilnosti tako imenovane gole pritožbe, saj vsebuje sestavini iz 1. in 4. točke 335. člena ZPP.
pobotni ugovor - litispendenca - pobotanje judikatne terjatve
O terjatvi, ki se uveljavlja v pobot, ni mogoče začeti nove pravde, in obratno: v pobot ni mogoče uveljavljati terjatve, o kateri že teče pravda, pa o njej še ni pravnomočno odločeno.
ZPP člen 414, 414/1, 414/3. ZZZDR člen 106, 106/1, 106/5.
določitev stikov z otrokom - izdaja začasne odredbe
Pri odločanju o začasnih odredbah v sporih iz razmerij med starši in otroki mora sodišče upoštevati, da je začasna odredba izjemno in začasno sredstvo in jo sodišče izda le, če ugotovi, da bi brez začasne odredbe otroku lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda. Dokazni standard pri odločanju o začasnih odredbah je znižan na stopnjo verjetnosti in temu je podvržena tudi dokazna ocena.
S postavitvijo kolesarnice je tožnica nedvomno motila toženca v dotakratnem izvrševanjem soposesti. Pri tem niti ni pomembno, da je kolesarnico postavila znotraj mej podesta, na katerem so prej stale stopnice. Bistveno je, da je s tem spremenila dotedanji način izvrševanja soposesti tožencev na spornem dvorišču in njegovem zračnem prostoru.
ZDR člen 83, 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 90, 122.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - zagovor - rok za podajo odpovedi - subjektivni rok - znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe
V konkretnem primeru je za presojo vprašanja dokončne ugotovitve vsebinskih razlogov za odpoved pomembno, da se je direktor S tem seznanil šele po opravljenem tožnikovem zagovoru, na katerem je ob zanikanju tožnika, da je storil očitane kršitve (tožena stranka je v podani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitve tožniku očitala, da je v proizvodni hali tožene stranke vrgel proti sodelavcu kovinsko koleno s ciklosa silosa pralne linije ter ga telesno poškodoval), to dodatno razčistil z razgovorom z oškodovancem, ter se na tej podlagi prepričal tudi o možnosti, da med strankama nadaljevanje delovnega razmerja ni več možno. Zato izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila podana po preteku 30-dnevnega subjektivnega roka iz določbe drugega odstavka 110. člena ZDR.
Tožnik je spornega dne, ko je vrgel v oškodovanca kovinsko koleno, težko okrog 2 kilograma, s čimer mu je povzroči zlom osmega in devetega rebra, storil kršitev delovne obveznosti, ki ima znake kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe iz določbe 122. člena KZ-1, saj je bil takrat oškodovanec poškodovan z nevarnim sredstvom, zaradi poškodbe je bil začasno okvarjen oziroma oslabljen njegov del telesa, hkrati pa je bila njegova zmožnost za delo začasno zmanjšana. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
zamudna sodba – pravočasnost vloge – pravočasno vložen odgovor na nepristojno sodišče – strokovna napaka vložnika – sklepčnost tožbe
Vrednost spora je tožena stranka sama pravno ocenila drugače kot tožeča stranka in zavestno (torej ne po pomoti) vložila odgovor na tožbo pri drugem sodišču, za katerega je ocenila, da je stvarno pristojno. Takega ravnanja ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnika, pač pa njegovi strokovni napaki, ki zato, ker je ni storila prava neuka stranka, ni razlog za omilitev strogega režima spoštovanja rokov.
ZFPPIPP člen 233, 233/7, 353, 375, 375/3. ZFPPIPP-F člen 48, 48/5.
konec stečajnega postopka brez razdelitve upnikom – nagrada upravitelju
Predpostavka za to, da bi bilo mogoče realizirati spremenjeni sedmi odstavek 233. člena ZFPPIPP je, da je stečajni postopek zoper dolžnika še v teku. Le tedaj je mogoč priliv denarnih sredstev iz proračunskih sredstev sodišča v korist stečajne mase na denarni račun stečajnega dolžnika. Vsa plačila, vključno z nagrado upravitelju se namreč skladno s 353. členom ZFPPIPP opravijo v breme stečajne mase.