določitev preživnine – potrebe otroka – zmožnosti zavezanca – premoženjska razmerja med staršema
Reševanja premoženjskih razmerij med partnerjema razpadle izvenzakonske skupnosti ni mogoče (pravno dopustno) mešati s preživninskimi razmerji glede skupnih otrok. Premoženjska razmerja med obema strankama je zato treba reševati ločeno. Če pa jih toženka morebiti ne želi pravno rešiti, to ne more iti na rovaš preživninskega upravičenja mladoletnega otroka.
Sodišče je dolžno listino presojati le glede tistih dejstev, ki jih z njo stranka dokazuje skladno s strankino dolžnostjo substanciranja dokaznega predloga.
oporočno razpolaganje – nadomestitev – smrt oporočnega dediča pred zapustnikom – razlaga oporoke
Ker je oporočni dedič umrl pred zapustnikom, po ZD pa ni vstopne pravice potomcev, je nastopilo zakonito dedovanje. Tekst oporoke je bil jasen in ga ni treba razlagati. S tem, ko je oporočitelj določil pritožnika za dediča svoji oporočni dedinji, ta določba ne more biti veljavna.
Golo dejstvo pripojitve ne pomeni dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali drugačnega razpolaganja s premoženjem, zaradi katerega bi bila uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. S pripojitvijo je prešlo na prevzemno družbo vse premoženje ter pravice in obveznosti prevzete družbe.
podjemna pogodba – ugovor neizpolnjene pogodbe – neizpolnitev stranske obveznosti – bistven del izpolnitve – predložitev dokumentacije – nastanek terjatve – prejem računa
Ugovor neizpolnjene pogodbe se lahko uveljavlja samo, če je prišlo do neizpolnitve glavne obveznosti. Neizpolnitev stranske obveznosti pogodbene stranke ni zadosten razlog za uveljavljanje ugovora.
Tudi, če je predložitev listin predstavljala del obveznosti tožnice, glede na trditve toženca ne gre za bistven del izpolnitve.
Trditev, da računa ni prejela (oziroma da ga je prejela šele tekom tega postopka), sama po sebi namreč še ne pomeni izpodbijanja temelja za nastanek terjatve ali njene višine, saj terjatev ne nastane z izstavitvijo računa in prejem računa ni pogoj za nastanek obveznosti.
ZPP člen 319. SPZ člen 266. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 47.
res iudicata - učinek inter partes - priposestvovanje - rezervirana nepremičnina - dobra vera - elaborat - cenik geodetskih storitev
V postopku, v katerem sodišče odloči o priposestvovanju dela nepremičnine, mora izvedenec izdelati elaborat parcelacije. To pa ne pomeni, da je s tem pravnomočno določena meja v razmerju do tretjih.
Izvedenec je stroške izdelave elaborata upravičen zaračunati po ceniku geodetskih storitev.
OZ člen 6, 6/2, 10, 131, 131/1, 147. ZPP člen 250, 253.
zdravniška napaka - kršitev pojasnilne dolžnosti - napaka pri zdravljenju - dokazovanje z izvedencem
Utemeljen je očitek o neustreznosti izvedbe dokazovanja z izvedencem v tem, ker ga sodišče ni seznanilo s konkretnim primerom, saj mu ni omogočilo vpogleda v obširno zdravstveno dokumentacijo tožnika, ki se nahaja v spisu, niti ga ni seznanilo z izpovedbami zdravnikov o poteku zdravljenja na eni strani ter tožnika in njegove žene na drugi strani. Ker gre za zahtevna strokovna vprašanja in v celoti nasprotne trditve tožnika in zdravnikov ter sporne zapise v zdravniški dokumentaciji, je v tem postopku nujno potrebno, da poda izvedenec ne le mnenje, pač pa tudi izvid, kljub temu, da je seveda v izključni pristojnosti sodišča končni sklep o določitvi vsebine pravnega standarda skrbnosti, ki se zahteva v poklicnem delu zdravnika.
ZPP člen 155, 318, 318/1. OZ člen 435, 488, 489, 491.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - sklepčnost tožbe - sankcije za pravne napake - potrebni pravdni stroški - stroški za odgovor na pritožbo
Ker odgovor na pritožbo glede na izpodbijano odločitev, vsebino pritožbe in vsebino odgovora, ni bil v ničemer potreben (ni ne dodal ne ovrgel nobenega relevantnega argumenta), toženec ni upravičen do povračila stroškov v zvezi z njim.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069714
SZ-1 člen 2, 2/5. SPZ člen 115-118. OZ člen 427, 587. ZPP člen 212.
povrnitev stroškov upravniku - poslovna stavba – zavezanec za plačilo obratovalnih stroškov - dogovor o plačilu stroškov obratovanja - najemna pogodba - prevzem dolga - relativnost obligacijskih razmerij - pomanjkljiva trditvena podlaga - ključ delitve
Skladno s 5. odstavkom 2. člena SZ-1 se ta za poslovne prostore uporablja zgolj v primeru, da se nahajajo v objektu, v katerem je več kot polovica površine namenjena stanovanjem.
Napačen je zaključek, da pogodbena zaveza tožene stranke, da bo obratovalne stroške plačevala neposredno upravniku, pomeni prevzem dolga. Najemna pogodba namreč predstavlja relativno razmerje, ki učinkuje samo med strankama. Ob izostanku drugačnega zakonskega predpisa tako dogovor med najemodajalcem in najemnikom o obveznostih plačila stroškov obratovanja, ne učinkuje v razmerju do tretjih.
Ni naloga sodišča, da z listanjem po dokazih samo odkriva pravno odločilna dejstva. Njihov obstoj se z izvajanjem dokazov le preizkusi.
OZ člen 164, 190. ZPP člen 182, 182/3, 339, 339/2, 339/2-14.
neupravičena pridobitev – povračilo škode – denarna odškodnina – uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi – eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov – povzemanje tožbenega zahtevka v izreku sodbe – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V podrejenem tožbenem zahtevku, ki ga tožnik opira na obogatitveno oziroma odškodninsko podlago, se odraža vrednost vsake premičnine, ki jo zahteva v primarnem tožbenem zahtevku. Pravilno je pritožbeno stališče, da tožnik ni bil dolžan za vsak posamezen predmet, premičnino, postaviti ločenega podrejenega denarnega zahtevka. S primarno uveljavljanim tožbenim zahtevkom je podal več zahtevkov za vrnitev premičnin v obliki enega tožbenega predloga, glede vseh stvari skupaj in hkrati glede vsake zahtevane stvari posebej pa je podal podrejen zahtevek, kot seštevek vrednosti posameznih premičnin, katerih izročitev zahteva. Ugoditev tožbenemu zahtevku za izročitev treh premičnin ne izključuje odločanja o podrejenem zahtevku glede preostalih vtoževanih premičnin.
ZObr člen 88, 88/6, 100.a, 100.a/2, 100.a/3, 100.a/8. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3. ZJU člen 24, 25, 39.
zavrženje tožbe - javni uslužbenci - vojska - sodno varstvo - zahteva za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - predhodno uveljavljenje varstva pravic pri delodajalcu - procesna predpostavka
Predhodno uveljavljanje varstva pravic pri delodajalcu je procesna predpostavka za sodno varstvo, ki izhaja iz določbe tretjega odstavka 100.a člena ZObr. Takšen postopek predhodnega varstva pri delodajalcu pa je z ozirom na prvi odstavek 88. člena ZObr predviden tudi v 24., 25. oz. 39. členu ZJU, ki predhodni postopek pri delodajalcu določa kot posebno procesno predpostavko za sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Če ta procesna predpostavka ni podana, se tožba zavrže. Ker tožnik zoper ugotovitveni sklep, s katerim je tožena stranka tožniku odpovedala delovno razmerje, ugovora ni vložil, niso bili podani pogoji za meritorno odločanje o zakonitosti odločbe tožene stranke.
Če gre za enkratno motilno dejanje, mora biti takšno, da odločilneje poseže v posestnikovo mirno uživanje posesti. Parkiranje osebnega avtomobila na tuji nepremičnini zaradi telefonskega pogovora in brskanja po rokovniku ne predstavlja takšnega dejanskega stanja, zaradi katerega je dopustno pravno varstvo.
ZIZ člen 45, 45/7. ZPP člen 142. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 72, 72/1, 72/2, 72/3.
vročanje fizični osebi – sklep o izvršbi na premičnine – vročitev sklepa o izvršbi dolžniku – vročitev po izvršitelju
Način vročanja sklepa o izvršbi v situaciji, kadar se ta vroča osebno po izvršitelju je natančneje opredeljen tudi v tretjem odstavku 72. člena Pravilnika, in sicer enako kot je to določeno v 142. členu ZPP, le da je pri tem upoštevano, da je vročevalec izvršitelj.
zamudna sodba – pravočasnost vloge – pravočasno vložen odgovor na nepristojno sodišče – strokovna napaka vložnika – sklepčnost tožbe
Vrednost spora je tožena stranka sama pravno ocenila drugače kot tožeča stranka in zavestno (torej ne po pomoti) vložila odgovor na tožbo pri drugem sodišču, za katerega je ocenila, da je stvarno pristojno. Takega ravnanja ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnika, pač pa njegovi strokovni napaki, ki zato, ker je ni storila prava neuka stranka, ni razlog za omilitev strogega režima spoštovanja rokov.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0066102
ZP-1 člen 201, 201/5.
zavarovanje izvršitve odločbe – odvzem dokumentov tujcu iz Evropske skupnosti
Zaradi zavarovanja izvršitve odločbe je mogoče začasno odvzeti dokumente (potni list, vozniško dovoljenje in druge dokumente) tudi tujcem iz Evropske skupnosti.
bančna garancija - odprava napake v garancijski dobi - zadržnina - odpadla pravna podlaga - izročitev bančne garancije - plačilo kot strošek stečajnega postopka
Po razvezi pogodbe tožena stranka ni bila dolžna izročiti bančne garancije za odpravo napak v garancijski dobi v višini 10 % končne pogodbene vrednosti in tožeča stranka njene izročitve ne more zahtevati. Ker je na bančno garancijo vezana zadržnina, je zaradi odpadle pravne podlage za izročitev bančne garancije, odpadla sočasno pravna podlaga za plačilo zadržnine po pravilih plačila kot strošek stečajnega postopka, četudi je ta terjatev nastala pred razvezo pogodbe. Terjatve, ki so sicer nastale do razveze pogodbe, pa niso bile predmet izpolnitve, po razvezi podjemne pogodbe ne morejo biti predmet kondikcijske terjatve, zgolj te pa se v presežku nad pobotom smejo plačevati kot strošek postopka.
sposobnost biti stranka - smrt stranke - smrt stranke med postopkom
Mrtvi ni sposoben biti pravdna stranka, zato sodbe za mrtvo osebo ni dopustno izdati. Če stranka umre med postopkom pred sodiščem prve stopnje, je po 81. čl. ZPP pomanjkljivost, ki s tem nastane z vidika procesne sposobnosti stranke, odpravljiva, saj se postopek lahko nadaljuje z dediči, ne gre pa zgolj za formalnost, ki bi jo lahko popravilo pritožbeno sodišče sâmo.
OZ člen 150,153. ZVZD člen 5,6,8,9. ZPP člen 87, 96.
smrt bližnjega - nesreča pri delu - nevarna dejavnost - soprispevek delavca k škodnemu dogodku – delo na višini – varnostni pas
Pritožbeno sodišče je upoštevalo podrejeno vlogo pokojnika naproti delodajalcu, hkrati pa tudi okoliščino, da je bil pokojnik delavec z dvajsetletnimi izkušnjami, ki bi lahko in moral zahtevati od delodajalca, da zagotovi izvajanje del na strehi v skladu s Splošnimi navodili za varno delo na strehah. Tudi sodna praksa mora s svojimi odločitvami prispevati, da se zagotavljajo pogoji varnosti in zdravja pri delu, kar pomeni, da morajo vsi udeleženci delovnega procesa vzpostavljati pogoje za varno delo, kar izhaja tudi iz določb ZVZD, razmejitev (obseg) odgovornosti med delodajalcem in zaposlenim pa je odvisna od okoliščin posameznega primera. Iz navedenih razlogov pritožbeno sodišče ocenjuje, da je pokojnik soprispeval k škodnemu dogodku v višini 10%.