• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 38
  • >
  • >>
  • 21.
    VSK sodba Cpg 271/2013
    30.1.2014
    OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSK0005849
    OZ člen 666, 666/2.
    prevoznik - lastnik prevoznega sredstva - zaposleni
    Tožeča stranka je v postopku na prvi stopnji trdila in dokazovala, da je bil v konkretnem primeru toženec prevoznik (za prevoznika se šteje tisti, ki se ukvarja s prevozom kot svojo redno dejavnostjo - drugi odstavek 666. člena Obligacijskega zakonika - OZ). Toženec je bil dejanski izvajalec prevoza (nesporno dejstvo) in se zato šteje (upoštevaje, da ni dokazal, da ni lastnik prevoznega sredstva oz. da ni imel registrirane dejavnosti v obliki samostojnega podjetnika), da je bil v konkretnem primeru prevoznik.
  • 22.
    VSL sklep Cst 39/2014
    30.1.2014
    STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0069728
    ZJSRS člen 2, 19, 19/2, 28, 28/1. ZFPPIPP člen 21, 21/1, 46, 359, 359/3. OZ člen 275.
    Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad RS - založitev sredstev - prednostne terjatve - subrogacija - načelo enakega obravnavanja upnikov
    Subrogacija na podlagi določil ZJSRS nima nobenega vpliva na vrstni red plačil, ki je določen v ZFPPIPP.
  • 23.
    VSK sklep PRp 12/2014
    30.1.2014
    PREKRŠKI
    VSK0005802
    ZP-1 člen 18, 18/2, 19, 19/2.
    uklonilni zapor – nedopustnost izreka uklonilnega zapora – predlog za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti – pravočasnost predloga
    Storilcu je bila globa naložena s pravnomočno odločbo o prekršku in mu plačila le-te ni mogoče odpustiti. Storilcu v korist je sodišče prve stopnje upoštevalo spremembo določbe drugega odstavka 19. člena Zakona o prekrških (ZP-1), ki velja od 1. januarja 2014 in s katero je dvignjen prag zneska globe do katerega storilcu ni mogoče izreči uklonilnega zapora v primeru neplačila le-te. Glede na to je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje, da bo prekrškovni organ, ker storilec globe ni plačal, nadaljeval s postopkom prisilne izterjave globe. S predlogom za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti je storilec prepozen. Tak predlog bi v skladu z določbo drugega odstavka 18. člena ZP-1 lahko dal najpozneje do izteka roka za plačilo.
  • 24.
    VSL sodba PRp 893/2013
    30.1.2014
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI
    VSL0066131
    ZP-1 člen 15, 56, 56/3. ZOPOKD člen 4. ZICPES člen 87, 87/1, 87/1-17, 87/1-20.
    odločba o prekršku - opis prekrška - odgovornost pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe - opustitev dolžnega nadzorstva - opredelitev do relevantnih navedb - pomanjkljiv izrek
    V primeru smiselne uporabe ZOPOKD mora biti v izreku odločbe o prekršku navedeno dolžnostno ravnanje odgovorne osebe (storilca), opustitev tega ravnanja in da je bilo prekršek mogoče preprečiti z izvajanjem dolžnega nadzorstva.

    Sodišče prve stopnje se mora opredeliti do navedb zahteve za sodno varstvo in siceršnjih navedb storilk (pravne in odgovorne osebe). danih v postopku, ki so bile relevantne za odločitev v navedeni zadevi, po mnenju pritožbenega sodišča pa tudi utemeljene.
  • 25.
    VDSS sodba Psp 499/2013
    30.1.2014
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS0011830
    ZPIZ-1 člen 4, 5, 157, 157/1, 157/2, 192, 259, 259/5.
    starostna pokojnina - prenehanje zavarovanja - vložitev zahteve za priznanje
    Starostna pokojnina je osebna, neodtujljiva pravica, zato nihče drug, razen zavarovanca, ne more pridobiti njegove starostne pokojnine in tudi starostno pokojnino lahko uveljavi le zavarovanec sam (259. člen ZPIZ). Kot je določeno v petem odstavku 259. člena ZPIZ-1, se zahteva za uvedbo postopka za uveljavljanje ali varstvo pravic poda s pisno vlogo ali ustno na zapisnik pri katerikoli enoti zavoda. Šteje se, da je postopek uveden, ko zavod prejme zahtevo za uveljavljanje pravice. Sporni vlogi zato ni mogoče šteti kot zahtevi, s katerima bi tožnica uveljavljala priznanje pravice do starostne pokojnine. Iz navedenih vlog namreč izhaja, da gre za vlogi, ki ju je na toženca naslovil Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Urad za delo. Zavod je s tema vlogama zaprosil toženca za podatke o tožničini pokojninski dobi v zvezi z izpolnitvijo pogojev za upokojitev.

    Glede na določbo prvega odstavka 157. člena ZPIZ-1 pokojnina pripada zavarovancu, ki izpolnjuje predpisane pogoje, od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja, vendar pod pogojem, da vloži zahtevo prej kot v 6 mesecih po prenehanju zavarovanja. Če zaradi kakršnegakoli razloga vloži zahtevo kasneje, se mu pokojnina izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve, in največ za 6 mesecev nazaj. Vse navedeno pomeni, da je za pričetek izplačevanja pokojnine poleg izpolnjevanja pogojev starosti in pokojninske dobe 36. člena ZPIZ-1, pomembno prenehanje zavarovanja in kdaj je vložena zahteva za njeno priznanje oziroma izplačevanje.
  • 26.
    VDSS sodba Psp 410/2013
    30.1.2014
    INVALIDI
    VDS0011800
    ZPIZ člen 60, 61, 67.
    invalidnost - I. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina - sorazmerni del
    Pri tožniku (invalidu III. kategorije) ni prišlo do popolne izgube njegove delovne zmožnosti, zato tožnikov tožbeni zahtevek, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in se mu prizna pravica do sorazmernega dela invalidske pokojnine, ni utemeljen.
  • 27.
    VSL sodba I Cpg 1057/2012
    30.1.2014
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VSL0078393
    OZ člen 468, 468/1.
    stvarna napaka – odprava napak – stroški ugotavljanja vzroka
    Splošne določbe OZ glede stroškov ugotavljanja vzroka ničesar ne določajo izrecno. Vendar pa to ne pomeni, da to vprašanje ni urejeno. Dolžnik je napako dolžan odpraviti in s tem vzpostaviti takšno stanje, kot bi po prodajni pogodbi moralo obstajati. O načinu odprave napake pa prodajalec odloča sam in sam nosi tudi z odpravo napake povezane izdatke (stroške).
  • 28.
    VSC sodba Cp 469/2013
    30.1.2014
    STVARNO PRAVO
    VSC0003729
    SPZ člen 92, 99.
    zahtevek za vrnitev nepremičnine - rei vindicatio - negatorna tožba - prenehanje vznemirjanj
    Eden od pogojev za uspešno vrnitveno tožbo je, da je stvar, katere vrnitev se zahteva, v dejanski oblasti toženca. Eden od pogojev za uspešno negatorno tožbo pa je, da je vznemirjanje lastnika, katerega prenehanje oziroma prepoved se zahteva, protipravno.
  • 29.
    VSC sklep in sodba Cp 738/2013
    30.1.2014
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSC0003761
    ZOR člen 173, 177, 177/3.
    objektivna odškodninska odgovornost - delodajalec - nevarna stvar
    Delodajalec kot imetnik nevarne stvari odgovarja svojemu delavcu po pravilih o objektivni odškodninski odgovornosti.
  • 30.
    VSK sodba Cpg 272/2013
    30.1.2014
    OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSK0005747
    ZPP člen 8, 212.
    zavrnitev dokaznega predloga – zaslišanje strank – vnaprejšnja dokazna ocena – pomanjkljive trditve – izvedeni dokazi
    Razlog sodišča prve stopnje za zavrnitev predlaganega dokaza z zaslišanjem strank, da naj bi stranki tako ali tako le potrdili svoje navedbe, ni pravilen in pomeni vnaprejšnjo dokazno oceno, ki v pravdnem postopku ni dopustna.
  • 31.
    VSM Sklep II Kp 18390/2010
    30.1.2014
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00011279
    ZKP člen 410, 410/1, 410/1-3, 413, 413/1.
    obnova kazenskega postopka - zavrženje zahteve za obnovo kazenskega postopka - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - izvedensko mnenje - nova priča
    Preizkus, ki ga mora sodišče opraviti po prejemu zahteve za obnovo je dvojen. Preizkuša se, ali so zatrjevana dejstva in dokazi novote ter ali so primerne/sposobne povzročiti za obsojenca dejansko ali pravno ugodnejšo odločitev od tiste, za katero je bila zahteva vložena. V prvem delu je izhodišče seznanjenost sodišča s posameznim dejstvom in dokazom, v drugem njegova spoznavna moč ali kvaliteta
  • 32.
    VDSS sodba Psp 37/2014
    30.1.2014
    INVALIDI
    VDS0011845
    ZPIZ-1 člen 39, 47, 48, 57, 72, 90, 90/3, 90/3-3, 94, 94/1, 94/1-3, 94/3, 150.a, 150.b, 203.
    invalidnost - nadomestilo - invalid III. kategorije - pokojninska osnova - nadomestilo za invalidnost
    V primerih, ko invalidska pokojnina, ki bi tožniku pripadala ob nastanku invalidnosti, ne dosega zneska pokojnine, ki bi bil odmerjen od najnižje pokojninske osnove zavarovancu s polno pokojninsko dobo 40 let, se ta odmeri od osnove za odmero dodatnih pravic iz 57. člena ZPIZ-1. Pri tožniku gre ravno za takšen primer in mu je bilo zato nadomestilo za invalidnost pravilno odmerjeno od najnižje pokojninske osnove in ne od njegove nižje dejanske pokojninske osnove.
  • 33.
    VSK sklep Cpg 264/2014
    30.1.2014
    SODNI REGISTER
    VSK0005763
    ZSReg člen 33, 33/2, 33/3, 34, 34/1. ZGD-1 člen 332. ZSDU člen 81, 82.
    vpis spremembe statuta – prekinitev postopka vpisa sprememb statuta – predhodno vprašanje – sporno dejstvo – sporno pravno vprašanje
    Za predlagatelja ni sporno nobeno dejstvo v zvezi z obstojem pravice ali pravnega razmerja, ampak je sporno pravno vprašanje zakonitosti sprememb statuta. To pa je vprašanje, ki ga je dolžno registrsko sodišče presoditi samo v okviru materialnopravnega preizkusa utemeljenosti zahteve o vpisu sprememb v sodni register.
  • 34.
    VDSS sklep Psp 39/2014
    30.1.2014
    ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS0011846
    ZPP člen 249, 254, 254/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/2. ZDSS-1 člen 68, 68/2.
    sklep o izvedenini - izvedensko mnenje - nagrada - izvedenina - dopolnitev - nova nagrada
    Pri četrti dopolnitvi izvedenskega mnenja gre za pojasnilo tega, kar je bilo navedeno že v predhodnih dopolnitvah mnenja. V njem je izvedenec vztrajal pri prvotno podanem mnenju ter dodatno pojasnjeval odgovore, na katere je že prej odgovoril. Za takšno pisno pojasnilo pa izvedencu ne pripada (nova) nagrada, kot jo določa drugi odstavek 51. člena Pravilnika. Po tej določbi izvedencu pripada nagrada le, če gre za pisno izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja na podlagi dodatnih vprašanj za pridobitev odgovorov, ki jih sodišče v predmetnem postopku še ni terjalo. Pri četrti dopolnitvi mnenja pa ni šlo za odgovore na dodatna vprašanja za pridobitev odgovorov, ki jih sodišče v postopku še ni terjalo. Izvedencu zato nova nagrada ne pripada.
  • 35.
    VSC sodba Cp 609/2013
    30.1.2014
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSC0003676
    ZPP člen 337, 337/1.
    razveza pogodbe - neizpolnitev pogodbene obveznosti - pritožbena novota - nov dokaz
    Dokaz, ki v času sojenja pred sodiščem prve stopnje še ni obstajal in ga tožnica ni mogla predložiti, predstavlja dovoljeno pritožbeno novoto.
  • 36.
    VDSS sodba Psp 397/2013
    30.1.2014
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS0011792
    ZPIZ-1 člen 36, 187, 187/2. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo člen v 38, 38/1, 38/2, 38/4, 37/7.
    starostna pokojnina - sorazmerni del
    Za določitev datuma, od kdaj najprej pripada pravica do pokojnine, priznane in odmerjene v skladu s 1., 2. in 4. odstavkom 38. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo (ponovna odmera pokojnine), je v 7. odstavku 38. člena določeno, da v teh primerih pripada pravica do pokojnine upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po mesecu, v katerem je nosilec, ki je prvi priznal pravico do pokojnine, začel postopek za ponovno odmero pokojnine. V sporni zadevi je srbski nosilec pokojninskega in invalidskega zavarovanja dne 1. 11. 2010 začel postopek za ponovno odmero pokojnine, kar pomeni, da je tožena stranka skladno z 7. odstavkom 38. člena Sporazuma pravilno tožniku priznala pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine od 1. 12. 2010 dalje.
  • 37.
    VSK sklep II Ip 18/2014
    30.1.2014
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK0005834
    ZIZ člen 107, 111, 112.
    izvršba na denarno terjatev - rubež in prenos - terjatev dolžnika do dolžnikovega dolžnika - izjava dolžnikovega dolžnika
    Razčiščevanju vprašanja o obstoju zarubljene (in prenesene) terjatve je namenjeno tudi določilo 111. člena ZIZ, vendar pa pritožnik v zvezi s tem določilom spregleda, da sodišče lahko zahteva izjavo dolžnikovega dolžnika o zarubljeni terjatvi le na upnikov predlog.
  • 38.
    VDSS sodba in sklep Psp 427/2013
    30.1.2014
    INVALIDI
    VDS0011804
    ZPIZ-1 člen 91, 93.
    invalidnost - invalid III. kategorije - pravica do dela s skrajšanim delovnim časom na drugem delovnem mestu - pravica do premestitve - pravdni stroški
    Pravica do dela s skrajšanim delovnim časom na drugem delovnem mestu po 93. členu ZPIZ-1, ki je bila tožniku (invalidu III. kategorije) priznana, je pravica do dela na drugem delovnem mestu in ne pravica do premestitve. Pravica do premestitve je pravica, ki gre zavarovancem po 91. členu ZPIZ-1 v primeru, ko so zmožni delo opravljati v polnem delovnem času na drugem delu. Iz navedenega razloga je potrebno besedno zvezo „prizna pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami“ spremeniti tako, da se tožniku prizna „pravica do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami“.
  • 39.
    VSL sodba I Cpg 1571/2012
    30.1.2014
    ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0078384
    OZ člen 131, 132, 182.
    nezakonito postopanje sodišča - pretrganje vzročne zveze - bodoča škoda – izguba zavarovanja
    Zgolj zaradi izgube zavarovanja še ni mogoče sklepati na nastalo škodo v višini terjatve, ki je bila predmet zavarovanja. Takšno zmanjšanje premoženja tožeče stranke bi nastopilo šele, v kolikor tožeča stranka ne bi imela nobene možnosti za poplačilo od samega glavnega dolžnika ali iz drugih zavarovanj za to isto terjatev.
  • 40.
    VSK sodba Cpg 266/2013
    30.1.2014
    OBLIGACIJSKO PRAVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VSK0005746
    ZZVZZ člen 86, 87.
    zavarovanec – škoda – stroški zdravljenja – odgovornost delodajalca – odgovornost tretjega – prispevek zavarovanca – povrnitev stroškov zavodu
    Pravnega položaja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je plačal stroške zdravljenja svojega zavarovanca, do tistega, ki je za škodo, ki jo je utrpel zavarovanec, odgovoren, ne urejajo splošne določbe o nepogodbeni odškodninski odgovornosti, temveč specialne določbe ZZVZZ. Ta v 86. členu ureja povrnitev škode, ki so jo poškodovancu (zavarovancu) namenoma ali iz malomarnosti povzročili tretji, v 87. členu pa povrnitev škode iz naslova poškodb zavarovancev, do katerih je prišlo zaradi tega, ker je delodajalec kršil ukrepe varstva pri delu in druge ukrepe, predpisane ali odrejene za varnost ljudi. Če torej niso izpolnjeni pogoji iz 86. in 87. člena ZZVZZ tudi ni mogoče govoriti o odškodninski odgovornosti (manjka predpostavka pravno priznane škode).

    Škoda, ki je rezultat prispevka zavarovanca, ni pravno priznana škoda, in do povrnitve stroškov, ki so posledica ravnanja zavarovanca, Zavod ni upravičen. Tožeča stranka je upravičena do povrnitve le tistih stroškov, ki so v vzročni zvezi z ravnanji obeh toženih strank, ne pa tudi z ravnanjem svojega zavarovanca. Do enakega rezultata pridemo tudi, če upoštevamo, da Zavod v razmerju do toženih strank s plačilom stroškov zdravljenja vstopi v položaj svojega zavarovanca. Zavarovanec pa ne bi mogel zahtevati odškodnine za škodo, ki je posledica njegovega ravnanja.
  • <<
  • <
  • 2
  • od 38
  • >
  • >>