• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 38
  • >
  • >>
  • 21.
    VSK sklep PRp 12/2014
    30.1.2014
    PREKRŠKI
    VSK0005802
    ZP-1 člen 18, 18/2, 19, 19/2.
    uklonilni zapor – nedopustnost izreka uklonilnega zapora – predlog za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti – pravočasnost predloga
    Storilcu je bila globa naložena s pravnomočno odločbo o prekršku in mu plačila le-te ni mogoče odpustiti. Storilcu v korist je sodišče prve stopnje upoštevalo spremembo določbe drugega odstavka 19. člena Zakona o prekrških (ZP-1), ki velja od 1. januarja 2014 in s katero je dvignjen prag zneska globe do katerega storilcu ni mogoče izreči uklonilnega zapora v primeru neplačila le-te. Glede na to je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje, da bo prekrškovni organ, ker storilec globe ni plačal, nadaljeval s postopkom prisilne izterjave globe. S predlogom za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti je storilec prepozen. Tak predlog bi v skladu z določbo drugega odstavka 18. člena ZP-1 lahko dal najpozneje do izteka roka za plačilo.
  • 22.
    VSL sodba PRp 893/2013
    30.1.2014
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI
    VSL0066131
    ZP-1 člen 15, 56, 56/3. ZOPOKD člen 4. ZICPES člen 87, 87/1, 87/1-17, 87/1-20.
    odločba o prekršku - opis prekrška - odgovornost pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe - opustitev dolžnega nadzorstva - opredelitev do relevantnih navedb - pomanjkljiv izrek
    V primeru smiselne uporabe ZOPOKD mora biti v izreku odločbe o prekršku navedeno dolžnostno ravnanje odgovorne osebe (storilca), opustitev tega ravnanja in da je bilo prekršek mogoče preprečiti z izvajanjem dolžnega nadzorstva.

    Sodišče prve stopnje se mora opredeliti do navedb zahteve za sodno varstvo in siceršnjih navedb storilk (pravne in odgovorne osebe). danih v postopku, ki so bile relevantne za odločitev v navedeni zadevi, po mnenju pritožbenega sodišča pa tudi utemeljene.
  • 23.
    VSC sklep CP 575/2013
    30.1.2014
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC0003666
    OZ člen 178, 183.
    denarna odškodnina pravni osebi – nepremoženjska škoda – okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe
    Sodišče prisodi pravni osebi za okrnitev ugleda ali dobrega imena pravično denarno odškodnino, če ta dokaže vse elemente krivdne odškodninske odgovornosti.
  • 24.
    VDSS sklep Psp 54/2014
    30.1.2014
    SOCIALNO VARSTVO
    VDS0011849
    ZPP člen 333, 333/1.
    zavrženje pritožbe
    Pritožba zoper sodbo pritožbenega sodišča ni dovoljena, zato se zavrže.
  • 25.
    VDSS sodba Psp 411/2013
    30.1.2014
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS0011855
    ZPIZ-1 člen 280, 280/1, 282, 282/3. ZGas člen 5, 5/1,5/1-4,14.a.
    obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - zavarovalna doba s povečanjem - poklicni gasilci - direktor - javni zavod
    Med pristojnostmi direktorja javnega zavoda (za zaščito in požarno reševanje) ni neposrednih operativnih funkcij pri izvajanju operativnih nalog gasilstva, zato ni mogoče ugotoviti, da gre pri direktorju tožeče stranke za takšno delovno mesto, na katerem bi se vključil v obvezno dodatno zavarovanje. Pri direktorju tudi ne gre za operativno izvajanje operativnih nalog poklicnega gasilca v polnem delovnem času, pač pa gre za izdajanje nalogov, odredb kot formalne podlage za izvajanje akcij in le občasno ter v izjemnih primerih zgolj za navzočnost na samem kraju. Delo direktorja tudi ne predstavlja dela v težkih in zdravju škodljivih razmerah, neposredno ob virih škodljivih vplivov v nepretrganem delovnem procesu v smislu 280. člena ZPIZ-1. Ne gre za tako delovno mesto, na katerem kljub izpolnjevanju vseh možnih ukrepov za zagotavljanje varnega dela ne bi bilo možno odpraviti znatnejših škodljivih vplivov na zdravju in delovni zmožnosti, pri čemer odgovornost delovnega mesta, ne glede na njeno stopnjo, na takšno opredelitev nima nobenega vpliva. Zato tožbeni zahtevek tožeče stranke (javnega zavoda), da se v zapisniku ZPIZ Slovenije ugotovi, da tudi delovno mesto direktor javnega zavoda izpolnjuje pogoje za štetje zavarovalne dobe s povečanjem, ni utemeljen.
  • 26.
    VDSS sodba Psp 499/2013
    30.1.2014
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS0011830
    ZPIZ-1 člen 4, 5, 157, 157/1, 157/2, 192, 259, 259/5.
    starostna pokojnina - prenehanje zavarovanja - vložitev zahteve za priznanje
    Starostna pokojnina je osebna, neodtujljiva pravica, zato nihče drug, razen zavarovanca, ne more pridobiti njegove starostne pokojnine in tudi starostno pokojnino lahko uveljavi le zavarovanec sam (259. člen ZPIZ). Kot je določeno v petem odstavku 259. člena ZPIZ-1, se zahteva za uvedbo postopka za uveljavljanje ali varstvo pravic poda s pisno vlogo ali ustno na zapisnik pri katerikoli enoti zavoda. Šteje se, da je postopek uveden, ko zavod prejme zahtevo za uveljavljanje pravice. Sporni vlogi zato ni mogoče šteti kot zahtevi, s katerima bi tožnica uveljavljala priznanje pravice do starostne pokojnine. Iz navedenih vlog namreč izhaja, da gre za vlogi, ki ju je na toženca naslovil Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Urad za delo. Zavod je s tema vlogama zaprosil toženca za podatke o tožničini pokojninski dobi v zvezi z izpolnitvijo pogojev za upokojitev.

    Glede na določbo prvega odstavka 157. člena ZPIZ-1 pokojnina pripada zavarovancu, ki izpolnjuje predpisane pogoje, od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja, vendar pod pogojem, da vloži zahtevo prej kot v 6 mesecih po prenehanju zavarovanja. Če zaradi kakršnegakoli razloga vloži zahtevo kasneje, se mu pokojnina izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve, in največ za 6 mesecev nazaj. Vse navedeno pomeni, da je za pričetek izplačevanja pokojnine poleg izpolnjevanja pogojev starosti in pokojninske dobe 36. člena ZPIZ-1, pomembno prenehanje zavarovanja in kdaj je vložena zahteva za njeno priznanje oziroma izplačevanje.
  • 27.
    VSC sodba Cp 719/2013
    30.1.2014
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSC0003658
    ZZZDR člen 132.
    preživljanje otrok - znižanje preživnine - spremenjene potrebe upravičenca
    Pravni standard primerne preživnine pomeni, da mora sodišče potrebe otroka ugotavljati v vsakem konkretnem primeru posebej. Otrokova korist namreč terja, da se preživnina odmeri glede na potrebe (konkretnega) otroka, ki zahteva preživljanje, in ne na neke povprečne potrebe otroka njegove starosti.
  • 28.
    VSK sodba Cpg 271/2013
    30.1.2014
    OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSK0005849
    OZ člen 666, 666/2.
    prevoznik - lastnik prevoznega sredstva - zaposleni
    Tožeča stranka je v postopku na prvi stopnji trdila in dokazovala, da je bil v konkretnem primeru toženec prevoznik (za prevoznika se šteje tisti, ki se ukvarja s prevozom kot svojo redno dejavnostjo - drugi odstavek 666. člena Obligacijskega zakonika - OZ). Toženec je bil dejanski izvajalec prevoza (nesporno dejstvo) in se zato šteje (upoštevaje, da ni dokazal, da ni lastnik prevoznega sredstva oz. da ni imel registrirane dejavnosti v obliki samostojnega podjetnika), da je bil v konkretnem primeru prevoznik.
  • 29.
    VDSS sklep Psp 39/2014
    30.1.2014
    ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS0011846
    ZPP člen 249, 254, 254/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/2. ZDSS-1 člen 68, 68/2.
    sklep o izvedenini - izvedensko mnenje - nagrada - izvedenina - dopolnitev - nova nagrada
    Pri četrti dopolnitvi izvedenskega mnenja gre za pojasnilo tega, kar je bilo navedeno že v predhodnih dopolnitvah mnenja. V njem je izvedenec vztrajal pri prvotno podanem mnenju ter dodatno pojasnjeval odgovore, na katere je že prej odgovoril. Za takšno pisno pojasnilo pa izvedencu ne pripada (nova) nagrada, kot jo določa drugi odstavek 51. člena Pravilnika. Po tej določbi izvedencu pripada nagrada le, če gre za pisno izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja na podlagi dodatnih vprašanj za pridobitev odgovorov, ki jih sodišče v predmetnem postopku še ni terjalo. Pri četrti dopolnitvi mnenja pa ni šlo za odgovore na dodatna vprašanja za pridobitev odgovorov, ki jih sodišče v postopku še ni terjalo. Izvedencu zato nova nagrada ne pripada.
  • 30.
    VSK sklep Cpg 264/2014
    30.1.2014
    SODNI REGISTER
    VSK0005763
    ZSReg člen 33, 33/2, 33/3, 34, 34/1. ZGD-1 člen 332. ZSDU člen 81, 82.
    vpis spremembe statuta – prekinitev postopka vpisa sprememb statuta – predhodno vprašanje – sporno dejstvo – sporno pravno vprašanje
    Za predlagatelja ni sporno nobeno dejstvo v zvezi z obstojem pravice ali pravnega razmerja, ampak je sporno pravno vprašanje zakonitosti sprememb statuta. To pa je vprašanje, ki ga je dolžno registrsko sodišče presoditi samo v okviru materialnopravnega preizkusa utemeljenosti zahteve o vpisu sprememb v sodni register.
  • 31.
    VSL sodba I Cpg 1571/2012
    30.1.2014
    ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0078384
    OZ člen 131, 132, 182.
    nezakonito postopanje sodišča - pretrganje vzročne zveze - bodoča škoda – izguba zavarovanja
    Zgolj zaradi izgube zavarovanja še ni mogoče sklepati na nastalo škodo v višini terjatve, ki je bila predmet zavarovanja. Takšno zmanjšanje premoženja tožeče stranke bi nastopilo šele, v kolikor tožeča stranka ne bi imela nobene možnosti za poplačilo od samega glavnega dolžnika ali iz drugih zavarovanj za to isto terjatev.
  • 32.
    VSC sklep Cp 477/2013
    30.1.2014
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC0003773
    OZ člen 6, 6/2, 131, 171.
    odgovornost vzdrževalca cest - skrb za varen promet - merilo skrajne služnosti - skrb za pešce - led na pločniku
    Zavarovanec toženke mora kot vzdrževalec ceste vzdrževati tako, da je na njih mogoč promet, za katerega so namenjene, ter na način in pod pogoji, ki jih določa zakon. Skrb za varen promet predvideva tudi skrb za pešce, ki so najmanj zavarovani udeleženci v prometu, in zahteva tudi preventivne ukrepe. Vse te obveznosti vzdrževalca cest so določene v zakonu, zato sodišče ne more upoštevati sklicevanja na pogodbo.
  • 33.
    VSK sodba Cpg 266/2013
    30.1.2014
    OBLIGACIJSKO PRAVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VSK0005746
    ZZVZZ člen 86, 87.
    zavarovanec – škoda – stroški zdravljenja – odgovornost delodajalca – odgovornost tretjega – prispevek zavarovanca – povrnitev stroškov zavodu
    Pravnega položaja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je plačal stroške zdravljenja svojega zavarovanca, do tistega, ki je za škodo, ki jo je utrpel zavarovanec, odgovoren, ne urejajo splošne določbe o nepogodbeni odškodninski odgovornosti, temveč specialne določbe ZZVZZ. Ta v 86. členu ureja povrnitev škode, ki so jo poškodovancu (zavarovancu) namenoma ali iz malomarnosti povzročili tretji, v 87. členu pa povrnitev škode iz naslova poškodb zavarovancev, do katerih je prišlo zaradi tega, ker je delodajalec kršil ukrepe varstva pri delu in druge ukrepe, predpisane ali odrejene za varnost ljudi. Če torej niso izpolnjeni pogoji iz 86. in 87. člena ZZVZZ tudi ni mogoče govoriti o odškodninski odgovornosti (manjka predpostavka pravno priznane škode).

    Škoda, ki je rezultat prispevka zavarovanca, ni pravno priznana škoda, in do povrnitve stroškov, ki so posledica ravnanja zavarovanca, Zavod ni upravičen. Tožeča stranka je upravičena do povrnitve le tistih stroškov, ki so v vzročni zvezi z ravnanji obeh toženih strank, ne pa tudi z ravnanjem svojega zavarovanca. Do enakega rezultata pridemo tudi, če upoštevamo, da Zavod v razmerju do toženih strank s plačilom stroškov zdravljenja vstopi v položaj svojega zavarovanca. Zavarovanec pa ne bi mogel zahtevati odškodnine za škodo, ki je posledica njegovega ravnanja.
  • 34.
    VSK sklep II Ip 18/2014
    30.1.2014
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK0005834
    ZIZ člen 107, 111, 112.
    izvršba na denarno terjatev - rubež in prenos - terjatev dolžnika do dolžnikovega dolžnika - izjava dolžnikovega dolžnika
    Razčiščevanju vprašanja o obstoju zarubljene (in prenesene) terjatve je namenjeno tudi določilo 111. člena ZIZ, vendar pa pritožnik v zvezi s tem določilom spregleda, da sodišče lahko zahteva izjavo dolžnikovega dolžnika o zarubljeni terjatvi le na upnikov predlog.
  • 35.
    VSL sodba I Cpg 1057/2012
    30.1.2014
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VSL0078393
    OZ člen 468, 468/1.
    stvarna napaka – odprava napak – stroški ugotavljanja vzroka
    Splošne določbe OZ glede stroškov ugotavljanja vzroka ničesar ne določajo izrecno. Vendar pa to ne pomeni, da to vprašanje ni urejeno. Dolžnik je napako dolžan odpraviti in s tem vzpostaviti takšno stanje, kot bi po prodajni pogodbi moralo obstajati. O načinu odprave napake pa prodajalec odloča sam in sam nosi tudi z odpravo napake povezane izdatke (stroške).
  • 36.
    VDSS sodba Psp 383/2013
    30.1.2014
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS0011789
    ZPSV člen 4. ZPIZ-1 člen 208, 208/8, 209, 209/1, 209/1-2, 209/6, 266, 266/5. URS člen 74.
    znižanje zavarovalne osnove - samozaposlena oseba - prispevki za socialno varnost - pravica do svobodne gospodarske pobude - samostojni podjetnik
    Na podlagi drugega odstavka 8. člena Sklepa o kriterijih in merilih za znižanje zavarovalnih osnov za plačilo prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se le izjemoma, kadar odhodki dolgoročno znatno presegajo prihodke, in ob presoji pričakovanih poslovnih izidov, narave dejavnosti ter drugih okoliščin ni pričakovati izboljšanja poslovanja, zniža zavarovalna osnova za več kot eno stopnjo, vendar največ do zneska bruto najnižje pokojninske osnove oziroma do zneska iz 2. alinee prvega odstavka 209. člena ZPIZ-1 (60 % povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa zavarovalna osnova). Največ pomeni, da se lahko zavarovalna osnova zniža tudi za manj, torej (praviloma) le za eno stopnjo, kot določa prvi odstavek 8. člena Sklepa. Ker v obravnavanem primeru pogoji za znižanje zavarovalne osnove za več kot eno stopnjo niso izpolnjeni, saj v letu 2009 tožnikovi odhodki dolgoročno niso presegali prihodkov najmanj za znesek razlike med prispevki 4. in 2. zavarovalnega razreda, je bila tožniku (samostojnemu podjetniku) zavarovalna osnova pravilno znižana le za eno stopnjo (v višini 90 % povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa zavarovalna osnova).
  • 37.
    VDSS sodba Psp 424/2013
    30.1.2014
    SOCIALNO VARSTVO
    VDS0011803
    ZSVarPre člen 12, 23, 23/4. ZUPJS člen 29.
    obvezno zdravstveno zavarovanje - denarna socialna pomoč
    Denarna socialna pomoč je namenjena tistim posameznikom, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati in se jim s tem zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. V sporu je bilo potrebno odgovoriti na vprašanje, ali si tožnica lahko s svojimi prejemki, ne glede na vir, zagotovi oziroma ima sredstva za preživetje sebe oziroma svoje družine. Ker se odškodnina za gmotno škodo v obliki izgubljenega zaslužka, ki jo je tožnica dobila kot enkratno izplačilo skupaj z zapadlo mesečno rento, všteva v premoženje, ki se upoštevajo pri dodeljevanju denarne socialne pomoči, tožnica do denarne socialne pomoči ni upravičena, ker njen dohodek presega minimalni dohodek družine.

    Ker se pravica do upravičenosti do plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje in do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev veže na pravico do denarne socialne pomoči, do katere tožnica ni upravičena, ta tudi ni upravičena do vtoževanih pravic (po 29. členu ZUPJS ima pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev zavarovanec in po njih zavarovani družinski član na podlagi upravičenja do denarne socialne pomoči oziroma v skladu s 30. členom ZUPJS so državljani Republike Slovenije upravičeni do kritja prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, če so upravičeni do denarne socialne pomoči ali izpolnjujejo pogoje za pridobitev denarne socialne pomoči).
  • 38.
    VSL sklep Cst 36/2014
    30.1.2014
    STEČAJNO PRAVO
    VSL0076820
    ZFPPIPP člen 56, 59, 59/2, 59/3, 271, 296, 296/1, 296/2.
    prijava pogojne ločitvene pravice - prerekana ločitvena pravica - prekluzije prijave ločitvene pravice - objektivne meje pravnomočnosti preizkusa terjatve - vložitev izpodbojne tožbe - premoženje, ki ni vključeno v stečajno maso
    Od upnika ni mogoče terjati, da mora zaradi zaščite svojih pravic vnaprej prijavljati kot pogojne terjatve za primer, ko bo zastavljeno premoženje prešlo v sfero stečajnega dolžnika Upnika torej ne morejo doleteti sankcije prekluzije prijave terjatve oziroma ločitvene pravice, v kolikor bo to upravičenje uveljavljal šele po tem, ko bo zastavljeno premoženje prešlo v sfero stečajnega dolžnika.

    Objektivne meje pravnomočnosti odločitve o preizkusu terjatev so vezane na dejansko stanje v času preizkusa terjatev. Dejanskega okvirja, ki je bil podlaga preizkusa terjatve, ki jo je prijavil pritožnik po začetku stečajnega postopka nad dolžnikom, še ni spremenila zgolj vložena izpodbojna tožba s strani stečajne upraviteljice zoper tretjega. Vložitev izpodbojne tožbe predstavlja zgolj procesni akt, s katerim se uveljavlja materialnopravno upravičenje v korist stečajne mase. To upravičenje pa je obstajalo že ob začetku stečajnega postopka nad dolžnikom, torej tudi v času prvega preizkusa prijavljene ločitvene pravice. Z vidika položaja pritožnika pa se bo dejanski položaj spremenil v kolikor bo premoženje, na katerem naj bi imel ločitveno pravico, tudi dejansko vrnjeno v stečajno maso.
  • 39.
    VSM Sklep II Kp 18390/2010
    30.1.2014
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00011279
    ZKP člen 410, 410/1, 410/1-3, 413, 413/1.
    obnova kazenskega postopka - zavrženje zahteve za obnovo kazenskega postopka - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - izvedensko mnenje - nova priča
    Preizkus, ki ga mora sodišče opraviti po prejemu zahteve za obnovo je dvojen. Preizkuša se, ali so zatrjevana dejstva in dokazi novote ter ali so primerne/sposobne povzročiti za obsojenca dejansko ali pravno ugodnejšo odločitev od tiste, za katero je bila zahteva vložena. V prvem delu je izhodišče seznanjenost sodišča s posameznim dejstvom in dokazom, v drugem njegova spoznavna moč ali kvaliteta
  • 40.
    VSC sklep in sodba Cp 738/2013
    30.1.2014
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSC0003761
    ZOR člen 173, 177, 177/3.
    objektivna odškodninska odgovornost - delodajalec - nevarna stvar
    Delodajalec kot imetnik nevarne stvari odgovarja svojemu delavcu po pravilih o objektivni odškodninski odgovornosti.
  • <<
  • <
  • 2
  • od 38
  • >
  • >>