• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 38
  • >
  • >>
  • 21.
    VSL sodba I Cpg 1129/2012
    30.1.2014
    PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0078397
    ZGD-1 člen 399, 399/2.
    izpodbijanje sklepa skupščine delniške družbe – sprememba sklepa – prekoračitev tožbenega zahtevka
    Glede na besedilo 2. stavka 2. odstavka 399. člena ZGD-1 lahko delničar zahteva le spremembo izpodbijanega sklepa. Glede vsega preostalega veljajo določbe o izpodbijanju sklepov skupščine delniške družbe.
  • 22.
    VSC sodba Cp 719/2013
    30.1.2014
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSC0003658
    ZZZDR člen 132.
    preživljanje otrok - znižanje preživnine - spremenjene potrebe upravičenca
    Pravni standard primerne preživnine pomeni, da mora sodišče potrebe otroka ugotavljati v vsakem konkretnem primeru posebej. Otrokova korist namreč terja, da se preživnina odmeri glede na potrebe (konkretnega) otroka, ki zahteva preživljanje, in ne na neke povprečne potrebe otroka njegove starosti.
  • 23.
    VDSS sodba Psp 424/2013
    30.1.2014
    SOCIALNO VARSTVO
    VDS0011803
    ZSVarPre člen 12, 23, 23/4. ZUPJS člen 29.
    obvezno zdravstveno zavarovanje - denarna socialna pomoč
    Denarna socialna pomoč je namenjena tistim posameznikom, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati in se jim s tem zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. V sporu je bilo potrebno odgovoriti na vprašanje, ali si tožnica lahko s svojimi prejemki, ne glede na vir, zagotovi oziroma ima sredstva za preživetje sebe oziroma svoje družine. Ker se odškodnina za gmotno škodo v obliki izgubljenega zaslužka, ki jo je tožnica dobila kot enkratno izplačilo skupaj z zapadlo mesečno rento, všteva v premoženje, ki se upoštevajo pri dodeljevanju denarne socialne pomoči, tožnica do denarne socialne pomoči ni upravičena, ker njen dohodek presega minimalni dohodek družine.

    Ker se pravica do upravičenosti do plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje in do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev veže na pravico do denarne socialne pomoči, do katere tožnica ni upravičena, ta tudi ni upravičena do vtoževanih pravic (po 29. členu ZUPJS ima pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev zavarovanec in po njih zavarovani družinski član na podlagi upravičenja do denarne socialne pomoči oziroma v skladu s 30. členom ZUPJS so državljani Republike Slovenije upravičeni do kritja prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, če so upravičeni do denarne socialne pomoči ali izpolnjujejo pogoje za pridobitev denarne socialne pomoči).
  • 24.
    VSC sklep in sodba Cp 738/2013
    30.1.2014
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSC0003761
    ZOR člen 173, 177, 177/3.
    objektivna odškodninska odgovornost - delodajalec - nevarna stvar
    Delodajalec kot imetnik nevarne stvari odgovarja svojemu delavcu po pravilih o objektivni odškodninski odgovornosti.
  • 25.
    VSL sodba I Cpg 1571/2012
    30.1.2014
    ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0078384
    OZ člen 131, 132, 182.
    nezakonito postopanje sodišča - pretrganje vzročne zveze - bodoča škoda – izguba zavarovanja
    Zgolj zaradi izgube zavarovanja še ni mogoče sklepati na nastalo škodo v višini terjatve, ki je bila predmet zavarovanja. Takšno zmanjšanje premoženja tožeče stranke bi nastopilo šele, v kolikor tožeča stranka ne bi imela nobene možnosti za poplačilo od samega glavnega dolžnika ali iz drugih zavarovanj za to isto terjatev.
  • 26.
    VSK sklep PRp 12/2014
    30.1.2014
    PREKRŠKI
    VSK0005802
    ZP-1 člen 18, 18/2, 19, 19/2.
    uklonilni zapor – nedopustnost izreka uklonilnega zapora – predlog za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti – pravočasnost predloga
    Storilcu je bila globa naložena s pravnomočno odločbo o prekršku in mu plačila le-te ni mogoče odpustiti. Storilcu v korist je sodišče prve stopnje upoštevalo spremembo določbe drugega odstavka 19. člena Zakona o prekrških (ZP-1), ki velja od 1. januarja 2014 in s katero je dvignjen prag zneska globe do katerega storilcu ni mogoče izreči uklonilnega zapora v primeru neplačila le-te. Glede na to je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje, da bo prekrškovni organ, ker storilec globe ni plačal, nadaljeval s postopkom prisilne izterjave globe. S predlogom za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti je storilec prepozen. Tak predlog bi v skladu z določbo drugega odstavka 18. člena ZP-1 lahko dal najpozneje do izteka roka za plačilo.
  • 27.
    VSL sodba I Cpg 1559/2012
    30.1.2014
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VSL0078391
    OZ člen 311.
    prenehanje obveznosti na drug način - večstranski pobot - naročilnica
    Prijava terjatve tožene stranke v večstranski pobot nedvoumno izkazuje, da je priznavala svojo terjatev do tožeče stranke v tej višini, saj je tožena stranka na ta način svoje obveznosti poskušala zapirati na enega od zakonitih načinov, ki omogočajo prenehanje obveznosti tožene stranke.
  • 28.
    VDSS sodba Psp 411/2013
    30.1.2014
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS0011855
    ZPIZ-1 člen 280, 280/1, 282, 282/3. ZGas člen 5, 5/1,5/1-4,14.a.
    obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - zavarovalna doba s povečanjem - poklicni gasilci - direktor - javni zavod
    Med pristojnostmi direktorja javnega zavoda (za zaščito in požarno reševanje) ni neposrednih operativnih funkcij pri izvajanju operativnih nalog gasilstva, zato ni mogoče ugotoviti, da gre pri direktorju tožeče stranke za takšno delovno mesto, na katerem bi se vključil v obvezno dodatno zavarovanje. Pri direktorju tudi ne gre za operativno izvajanje operativnih nalog poklicnega gasilca v polnem delovnem času, pač pa gre za izdajanje nalogov, odredb kot formalne podlage za izvajanje akcij in le občasno ter v izjemnih primerih zgolj za navzočnost na samem kraju. Delo direktorja tudi ne predstavlja dela v težkih in zdravju škodljivih razmerah, neposredno ob virih škodljivih vplivov v nepretrganem delovnem procesu v smislu 280. člena ZPIZ-1. Ne gre za tako delovno mesto, na katerem kljub izpolnjevanju vseh možnih ukrepov za zagotavljanje varnega dela ne bi bilo možno odpraviti znatnejših škodljivih vplivov na zdravju in delovni zmožnosti, pri čemer odgovornost delovnega mesta, ne glede na njeno stopnjo, na takšno opredelitev nima nobenega vpliva. Zato tožbeni zahtevek tožeče stranke (javnega zavoda), da se v zapisniku ZPIZ Slovenije ugotovi, da tudi delovno mesto direktor javnega zavoda izpolnjuje pogoje za štetje zavarovalne dobe s povečanjem, ni utemeljen.
  • 29.
    VDSS sodba Psp 389/2013
    30.1.2014
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS0011790
    ZPIZ-1 člen 15, 15/2. ZMEPIZ člen 45, 45/2, 50.
    lastnost zavarovanca - obvezno zavarovanje - družbeniki zasebnih družb - poslovodne osebe
    ZPIZ-1 v 2. odstavku 15. člena določa, da se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi. V predmetni zadevi je izpolnjen dejanski stan po navedeni določbi, kajti tožnik v spornem obdobju ni bil zavarovan na drugi podlagi, razen tega pa je bil družbenik in hkrati tudi poslovodna oseba v tej družbi.
  • 30.
    VSK sodba Cpg 266/2013
    30.1.2014
    OBLIGACIJSKO PRAVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VSK0005746
    ZZVZZ člen 86, 87.
    zavarovanec – škoda – stroški zdravljenja – odgovornost delodajalca – odgovornost tretjega – prispevek zavarovanca – povrnitev stroškov zavodu
    Pravnega položaja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je plačal stroške zdravljenja svojega zavarovanca, do tistega, ki je za škodo, ki jo je utrpel zavarovanec, odgovoren, ne urejajo splošne določbe o nepogodbeni odškodninski odgovornosti, temveč specialne določbe ZZVZZ. Ta v 86. členu ureja povrnitev škode, ki so jo poškodovancu (zavarovancu) namenoma ali iz malomarnosti povzročili tretji, v 87. členu pa povrnitev škode iz naslova poškodb zavarovancev, do katerih je prišlo zaradi tega, ker je delodajalec kršil ukrepe varstva pri delu in druge ukrepe, predpisane ali odrejene za varnost ljudi. Če torej niso izpolnjeni pogoji iz 86. in 87. člena ZZVZZ tudi ni mogoče govoriti o odškodninski odgovornosti (manjka predpostavka pravno priznane škode).

    Škoda, ki je rezultat prispevka zavarovanca, ni pravno priznana škoda, in do povrnitve stroškov, ki so posledica ravnanja zavarovanca, Zavod ni upravičen. Tožeča stranka je upravičena do povrnitve le tistih stroškov, ki so v vzročni zvezi z ravnanji obeh toženih strank, ne pa tudi z ravnanjem svojega zavarovanca. Do enakega rezultata pridemo tudi, če upoštevamo, da Zavod v razmerju do toženih strank s plačilom stroškov zdravljenja vstopi v položaj svojega zavarovanca. Zavarovanec pa ne bi mogel zahtevati odškodnine za škodo, ki je posledica njegovega ravnanja.
  • 31.
    VSL sodba I Cp 287/2014
    30.1.2014
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0071755
    ZPP člen 454.
    spor majhne vrednosti - posledice izostanka z naroka za glavno obravnavo – sodba na podlagi odpovedi
    Določilo tretjega odstavka 454. člena ZPP ne razlikuje posledic izostanka s prvega naroka oziroma naslednjih narokov. Zato je potrebno šteti, da nastopijo posledice zaradi izostanka iz kateregakoli naroka.
  • 32.
    VSK sklep II Ip 18/2014
    30.1.2014
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK0005834
    ZIZ člen 107, 111, 112.
    izvršba na denarno terjatev - rubež in prenos - terjatev dolžnika do dolžnikovega dolžnika - izjava dolžnikovega dolžnika
    Razčiščevanju vprašanja o obstoju zarubljene (in prenesene) terjatve je namenjeno tudi določilo 111. člena ZIZ, vendar pa pritožnik v zvezi s tem določilom spregleda, da sodišče lahko zahteva izjavo dolžnikovega dolžnika o zarubljeni terjatvi le na upnikov predlog.
  • 33.
    VDSS sodba in sklep Psp 427/2013
    30.1.2014
    INVALIDI
    VDS0011804
    ZPIZ-1 člen 91, 93.
    invalidnost - invalid III. kategorije - pravica do dela s skrajšanim delovnim časom na drugem delovnem mestu - pravica do premestitve - pravdni stroški
    Pravica do dela s skrajšanim delovnim časom na drugem delovnem mestu po 93. členu ZPIZ-1, ki je bila tožniku (invalidu III. kategorije) priznana, je pravica do dela na drugem delovnem mestu in ne pravica do premestitve. Pravica do premestitve je pravica, ki gre zavarovancem po 91. členu ZPIZ-1 v primeru, ko so zmožni delo opravljati v polnem delovnem času na drugem delu. Iz navedenega razloga je potrebno besedno zvezo „prizna pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami“ spremeniti tako, da se tožniku prizna „pravica do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami“.
  • 34.
    VDSS sodba Psp 383/2013
    30.1.2014
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS0011789
    ZPSV člen 4. ZPIZ-1 člen 208, 208/8, 209, 209/1, 209/1-2, 209/6, 266, 266/5. URS člen 74.
    znižanje zavarovalne osnove - samozaposlena oseba - prispevki za socialno varnost - pravica do svobodne gospodarske pobude - samostojni podjetnik
    Na podlagi drugega odstavka 8. člena Sklepa o kriterijih in merilih za znižanje zavarovalnih osnov za plačilo prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se le izjemoma, kadar odhodki dolgoročno znatno presegajo prihodke, in ob presoji pričakovanih poslovnih izidov, narave dejavnosti ter drugih okoliščin ni pričakovati izboljšanja poslovanja, zniža zavarovalna osnova za več kot eno stopnjo, vendar največ do zneska bruto najnižje pokojninske osnove oziroma do zneska iz 2. alinee prvega odstavka 209. člena ZPIZ-1 (60 % povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa zavarovalna osnova). Največ pomeni, da se lahko zavarovalna osnova zniža tudi za manj, torej (praviloma) le za eno stopnjo, kot določa prvi odstavek 8. člena Sklepa. Ker v obravnavanem primeru pogoji za znižanje zavarovalne osnove za več kot eno stopnjo niso izpolnjeni, saj v letu 2009 tožnikovi odhodki dolgoročno niso presegali prihodkov najmanj za znesek razlike med prispevki 4. in 2. zavarovalnega razreda, je bila tožniku (samostojnemu podjetniku) zavarovalna osnova pravilno znižana le za eno stopnjo (v višini 90 % povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa zavarovalna osnova).
  • 35.
    VDSS sklep Psp 54/2014
    30.1.2014
    SOCIALNO VARSTVO
    VDS0011849
    ZPP člen 333, 333/1.
    zavrženje pritožbe
    Pritožba zoper sodbo pritožbenega sodišča ni dovoljena, zato se zavrže.
  • 36.
    VSK sodba Cpg 272/2013
    30.1.2014
    OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSK0005747
    ZPP člen 8, 212.
    zavrnitev dokaznega predloga – zaslišanje strank – vnaprejšnja dokazna ocena – pomanjkljive trditve – izvedeni dokazi
    Razlog sodišča prve stopnje za zavrnitev predlaganega dokaza z zaslišanjem strank, da naj bi stranki tako ali tako le potrdili svoje navedbe, ni pravilen in pomeni vnaprejšnjo dokazno oceno, ki v pravdnem postopku ni dopustna.
  • 37.
    VSK sodba IV Kp 59789/2010
    30.1.2014
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSK0005774
    ZKP člen 355, 355/2. KZ člen 295.
    zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – kršitev kazenskega zakona – zakonski znaki kaznivega dejanja – dogovor za kaznivo dejanje
    Zagovornik obtoženega A.K. navaja, da obravnavano kaznivo dejanje nima znakov kaznivega dejanja zato, ker je v 296. členu KZ-1 inkriminirano ravnanje le dveh udeležencev (kdor se s kom dogovori, da bosta …), v obravnavani zadevi pa je šlo za dogovor med tremi udeleženci. Pritožnik nima prav. Iz dikcije obravnavanega kaznivega dejanja izhaja, da mora biti dogovor o kaznivem dejanju najmanj med dvema osebama, kar pomeni, da je med dvema ali več osebami domenjeno, da storijo kaznivo dejanje, za katero se sme izreči kazen petih let zapora ali hujša kazen. Če bi obveljalo stališče pritožnika bi npr. tudi kaznivo dejanje tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1 (kdor vzame komu tujo premično stvar …) bilo mogoče storiti le proti enemu oškodovancu in le v primeru, da gre za eno premično stvar, kar pa je seveda nesmiselno razlogovanje.
  • 38.
    VDSS sodba Psp 410/2013
    30.1.2014
    INVALIDI
    VDS0011800
    ZPIZ člen 60, 61, 67.
    invalidnost - I. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina - sorazmerni del
    Pri tožniku (invalidu III. kategorije) ni prišlo do popolne izgube njegove delovne zmožnosti, zato tožnikov tožbeni zahtevek, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in se mu prizna pravica do sorazmernega dela invalidske pokojnine, ni utemeljen.
  • 39.
    VSC sodba Cp 609/2013
    30.1.2014
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSC0003676
    ZPP člen 337, 337/1.
    razveza pogodbe - neizpolnitev pogodbene obveznosti - pritožbena novota - nov dokaz
    Dokaz, ki v času sojenja pred sodiščem prve stopnje še ni obstajal in ga tožnica ni mogla predložiti, predstavlja dovoljeno pritožbeno novoto.
  • 40.
    VDSS sklep Psp 39/2014
    30.1.2014
    ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS0011846
    ZPP člen 249, 254, 254/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/2. ZDSS-1 člen 68, 68/2.
    sklep o izvedenini - izvedensko mnenje - nagrada - izvedenina - dopolnitev - nova nagrada
    Pri četrti dopolnitvi izvedenskega mnenja gre za pojasnilo tega, kar je bilo navedeno že v predhodnih dopolnitvah mnenja. V njem je izvedenec vztrajal pri prvotno podanem mnenju ter dodatno pojasnjeval odgovore, na katere je že prej odgovoril. Za takšno pisno pojasnilo pa izvedencu ne pripada (nova) nagrada, kot jo določa drugi odstavek 51. člena Pravilnika. Po tej določbi izvedencu pripada nagrada le, če gre za pisno izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja na podlagi dodatnih vprašanj za pridobitev odgovorov, ki jih sodišče v predmetnem postopku še ni terjalo. Pri četrti dopolnitvi mnenja pa ni šlo za odgovore na dodatna vprašanja za pridobitev odgovorov, ki jih sodišče v postopku še ni terjalo. Izvedencu zato nova nagrada ne pripada.
  • <<
  • <
  • 2
  • od 38
  • >
  • >>