ZPSV člen 4. ZPIZ-1 člen 208, 208/8, 209, 209/1, 209/1-2, 209/6, 266, 266/5. URS člen 74.
znižanje zavarovalne osnove - samozaposlena oseba - prispevki za socialno varnost - pravica do svobodne gospodarske pobude - samostojni podjetnik
Na podlagi drugega odstavka 8. člena Sklepa o kriterijih in merilih za znižanje zavarovalnih osnov za plačilo prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se le izjemoma, kadar odhodki dolgoročno znatno presegajo prihodke, in ob presoji pričakovanih poslovnih izidov, narave dejavnosti ter drugih okoliščin ni pričakovati izboljšanja poslovanja, zniža zavarovalna osnova za več kot eno stopnjo, vendar največ do zneska bruto najnižje pokojninske osnove oziroma do zneska iz 2. alinee prvega odstavka 209. člena ZPIZ-1 (60 % povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa zavarovalna osnova). Največ pomeni, da se lahko zavarovalna osnova zniža tudi za manj, torej (praviloma) le za eno stopnjo, kot določa prvi odstavek 8. člena Sklepa. Ker v obravnavanem primeru pogoji za znižanje zavarovalne osnove za več kot eno stopnjo niso izpolnjeni, saj v letu 2009 tožnikovi odhodki dolgoročno niso presegali prihodkov najmanj za znesek razlike med prispevki 4. in 2. zavarovalnega razreda, je bila tožniku (samostojnemu podjetniku) zavarovalna osnova pravilno znižana le za eno stopnjo (v višini 90 % povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa zavarovalna osnova).
uklonilni zapor – nedopustnost izreka uklonilnega zapora – predlog za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti – pravočasnost predloga
Storilcu je bila globa naložena s pravnomočno odločbo o prekršku in mu plačila le-te ni mogoče odpustiti. Storilcu v korist je sodišče prve stopnje upoštevalo spremembo določbe drugega odstavka 19. člena Zakona o prekrških (ZP-1), ki velja od 1. januarja 2014 in s katero je dvignjen prag zneska globe do katerega storilcu ni mogoče izreči uklonilnega zapora v primeru neplačila le-te. Glede na to je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje, da bo prekrškovni organ, ker storilec globe ni plačal, nadaljeval s postopkom prisilne izterjave globe. S predlogom za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti je storilec prepozen. Tak predlog bi v skladu z določbo drugega odstavka 18. člena ZP-1 lahko dal najpozneje do izteka roka za plačilo.
ZFPPIPP člen 11, 14, 271, 271/1, 271/2, 272, 272/1, 272/2.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – verižna kompenzacija – večstranski pobot – objektivni element – subjektivni element – tožbeni zahtevek
Sklenitev dvostranske odplačne pogodbe (prodajna pogodba) ne more povzročiti posledice iz 1. alineje 1. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP (zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika), marveč lahko to posledico povzroči šele razpolagalni pravni posel (zemljiškoknjižno dovolilo), ki ga je stečajni dolžnik opravil zaradi izpolnitve svoje obveznosti na podlagi dvostranske pogodbe. Zato je treba z izpodbojnim zahtevkom v takšnem primeru zahtevati samo razveljavitev učinkov razpolagalnega pravnega posla. Tudi kasnejše kompenzacije, s katerimi so se zgolj na pravno formalen način zapirale medsebojne obveznosti pravdnih strank, niso povzročile zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika, zato ni bilo potrebno zahtevati razveljavitve učinkov tudi v tem delu.
ZFPPIPP člen 56, 59, 59/2, 59/3, 271, 296, 296/1, 296/2.
prijava pogojne ločitvene pravice - prerekana ločitvena pravica - prekluzije prijave ločitvene pravice - objektivne meje pravnomočnosti preizkusa terjatve - vložitev izpodbojne tožbe - premoženje, ki ni vključeno v stečajno maso
Od upnika ni mogoče terjati, da mora zaradi zaščite svojih pravic vnaprej prijavljati kot pogojne terjatve za primer, ko bo zastavljeno premoženje prešlo v sfero stečajnega dolžnika Upnika torej ne morejo doleteti sankcije prekluzije prijave terjatve oziroma ločitvene pravice, v kolikor bo to upravičenje uveljavljal šele po tem, ko bo zastavljeno premoženje prešlo v sfero stečajnega dolžnika.
Objektivne meje pravnomočnosti odločitve o preizkusu terjatev so vezane na dejansko stanje v času preizkusa terjatev. Dejanskega okvirja, ki je bil podlaga preizkusa terjatve, ki jo je prijavil pritožnik po začetku stečajnega postopka nad dolžnikom, še ni spremenila zgolj vložena izpodbojna tožba s strani stečajne upraviteljice zoper tretjega. Vložitev izpodbojne tožbe predstavlja zgolj procesni akt, s katerim se uveljavlja materialnopravno upravičenje v korist stečajne mase. To upravičenje pa je obstajalo že ob začetku stečajnega postopka nad dolžnikom, torej tudi v času prvega preizkusa prijavljene ločitvene pravice. Z vidika položaja pritožnika pa se bo dejanski položaj spremenil v kolikor bo premoženje, na katerem naj bi imel ločitveno pravico, tudi dejansko vrnjeno v stečajno maso.
ZPIZ-1 člen 36, 187, 187/2. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo člen v 38, 38/1, 38/2, 38/4, 37/7.
starostna pokojnina - sorazmerni del
Za določitev datuma, od kdaj najprej pripada pravica do pokojnine, priznane in odmerjene v skladu s 1., 2. in 4. odstavkom 38. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo (ponovna odmera pokojnine), je v 7. odstavku 38. člena določeno, da v teh primerih pripada pravica do pokojnine upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po mesecu, v katerem je nosilec, ki je prvi priznal pravico do pokojnine, začel postopek za ponovno odmero pokojnine. V sporni zadevi je srbski nosilec pokojninskega in invalidskega zavarovanja dne 1. 11. 2010 začel postopek za ponovno odmero pokojnine, kar pomeni, da je tožena stranka skladno z 7. odstavkom 38. člena Sporazuma pravilno tožniku priznala pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine od 1. 12. 2010 dalje.
obvezno zdravstveno zavarovanje - denarna socialna pomoč
Denarna socialna pomoč je namenjena tistim posameznikom, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati in se jim s tem zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. V sporu je bilo potrebno odgovoriti na vprašanje, ali si tožnica lahko s svojimi prejemki, ne glede na vir, zagotovi oziroma ima sredstva za preživetje sebe oziroma svoje družine. Ker se odškodnina za gmotno škodo v obliki izgubljenega zaslužka, ki jo je tožnica dobila kot enkratno izplačilo skupaj z zapadlo mesečno rento, všteva v premoženje, ki se upoštevajo pri dodeljevanju denarne socialne pomoči, tožnica do denarne socialne pomoči ni upravičena, ker njen dohodek presega minimalni dohodek družine.
Ker se pravica do upravičenosti do plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje in do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev veže na pravico do denarne socialne pomoči, do katere tožnica ni upravičena, ta tudi ni upravičena do vtoževanih pravic (po 29. členu ZUPJS ima pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev zavarovanec in po njih zavarovani družinski član na podlagi upravičenja do denarne socialne pomoči oziroma v skladu s 30. členom ZUPJS so državljani Republike Slovenije upravičeni do kritja prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, če so upravičeni do denarne socialne pomoči ali izpolnjujejo pogoje za pridobitev denarne socialne pomoči).
Pravnega položaja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je plačal stroške zdravljenja svojega zavarovanca, do tistega, ki je za škodo, ki jo je utrpel zavarovanec, odgovoren, ne urejajo splošne določbe o nepogodbeni odškodninski odgovornosti, temveč specialne določbe ZZVZZ. Ta v 86. členu ureja povrnitev škode, ki so jo poškodovancu (zavarovancu) namenoma ali iz malomarnosti povzročili tretji, v 87. členu pa povrnitev škode iz naslova poškodb zavarovancev, do katerih je prišlo zaradi tega, ker je delodajalec kršil ukrepe varstva pri delu in druge ukrepe, predpisane ali odrejene za varnost ljudi. Če torej niso izpolnjeni pogoji iz 86. in 87. člena ZZVZZ tudi ni mogoče govoriti o odškodninski odgovornosti (manjka predpostavka pravno priznane škode).
Škoda, ki je rezultat prispevka zavarovanca, ni pravno priznana škoda, in do povrnitve stroškov, ki so posledica ravnanja zavarovanca, Zavod ni upravičen. Tožeča stranka je upravičena do povrnitve le tistih stroškov, ki so v vzročni zvezi z ravnanji obeh toženih strank, ne pa tudi z ravnanjem svojega zavarovanca. Do enakega rezultata pridemo tudi, če upoštevamo, da Zavod v razmerju do toženih strank s plačilom stroškov zdravljenja vstopi v položaj svojega zavarovanca. Zavarovanec pa ne bi mogel zahtevati odškodnine za škodo, ki je posledica njegovega ravnanja.
zahtevek za vrnitev nepremičnine - rei vindicatio - negatorna tožba - prenehanje vznemirjanj
Eden od pogojev za uspešno vrnitveno tožbo je, da je stvar, katere vrnitev se zahteva, v dejanski oblasti toženca. Eden od pogojev za uspešno negatorno tožbo pa je, da je vznemirjanje lastnika, katerega prenehanje oziroma prepoved se zahteva, protipravno.
denarna odškodnina pravni osebi – nepremoženjska škoda – okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe
Sodišče prisodi pravni osebi za okrnitev ugleda ali dobrega imena pravično denarno odškodnino, če ta dokaže vse elemente krivdne odškodninske odgovornosti.
preživljanje otrok - znižanje preživnine - spremenjene potrebe upravičenca
Pravni standard primerne preživnine pomeni, da mora sodišče potrebe otroka ugotavljati v vsakem konkretnem primeru posebej. Otrokova korist namreč terja, da se preživnina odmeri glede na potrebe (konkretnega) otroka, ki zahteva preživljanje, in ne na neke povprečne potrebe otroka njegove starosti.
Glede na besedilo 2. stavka 2. odstavka 399. člena ZGD-1 lahko delničar zahteva le spremembo izpodbijanega sklepa. Glede vsega preostalega veljajo določbe o izpodbijanju sklepov skupščine delniške družbe.
izvršba na denarno terjatev - rubež in prenos - terjatev dolžnika do dolžnikovega dolžnika - izjava dolžnikovega dolžnika
Razčiščevanju vprašanja o obstoju zarubljene (in prenesene) terjatve je namenjeno tudi določilo 111. člena ZIZ, vendar pa pritožnik v zvezi s tem določilom spregleda, da sodišče lahko zahteva izjavo dolžnikovega dolžnika o zarubljeni terjatvi le na upnikov predlog.
prenehanje obveznosti na drug način - večstranski pobot - naročilnica
Prijava terjatve tožene stranke v večstranski pobot nedvoumno izkazuje, da je priznavala svojo terjatev do tožeče stranke v tej višini, saj je tožena stranka na ta način svoje obveznosti poskušala zapirati na enega od zakonitih načinov, ki omogočajo prenehanje obveznosti tožene stranke.
invalidnost - invalid III. kategorije - pravica do dela s skrajšanim delovnim časom na drugem delovnem mestu - pravica do premestitve - pravdni stroški
Pravica do dela s skrajšanim delovnim časom na drugem delovnem mestu po 93. členu ZPIZ-1, ki je bila tožniku (invalidu III. kategorije) priznana, je pravica do dela na drugem delovnem mestu in ne pravica do premestitve. Pravica do premestitve je pravica, ki gre zavarovancem po 91. členu ZPIZ-1 v primeru, ko so zmožni delo opravljati v polnem delovnem času na drugem delu. Iz navedenega razloga je potrebno besedno zvezo „prizna pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami“ spremeniti tako, da se tožniku prizna „pravica do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami“.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 270, 271, 272, 272/1, 273. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-2.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - začasna nezmožnost za delo
Tožena stranka je tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ker zdravstvenega pregleda ni opravil in ker začasno (1 leto) ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za delovno mesto, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Če delavec dela iz zdravstvenih razlogov (začasno) ne more opravljati in je nezmožen za delo, se ugotavlja upravičenost bolniškega staleža po predpisih s področja zdravstvenega zavarovanja, v kolikor pa je trajno nezmožen za delo, pa se ugotavlja invalidnost. Delodajalec ne more za delavca, ki nima posebne zdravstvene zmožnosti (začasne), kot tožnik, ugotavljati razloga nesposobnosti in mu iz tega razloga podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zato je tožnik izkazal temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe, to je verjetnost obstoja terjatve.
Pri tožniku ni izkazana takšna prizadetost njegovega zdravstvenega stanja, ki bi v smislu definicije invalidnosti pogojevala razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti in priznanje pravic iz obveznega in pokojninskega zavarovanja. Zato tožbeni zahtevek, da se tožnik razvrsti v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni, ni utemeljen.