Sodišče tako odloča o soglasju k plačilu stroškov na predlog upravitelja, kar pa predpostavlja, da je upravitelj tak predlog tudi podal in v njem predlagal izdajo soglasja k izplačilu stroškov ter tudi utemeljil, zakaj bi bilo izplačilo stroškov utemeljeno, nasprotno mora zato upnik, če se upravitelj ne strinja s plačilom teh stroškov in zato ne predlaga izdaje soglasja k plačilu stroškov, za poplačilo teh stroškov vložiti ustrezno tožbo, do poplačila pa je upravičen le, če je stečajnemu dolžniku tako plačilo naloženo. Nikakor pa se utemeljenost stroškov ob nasprotovanju upravitelja ne presoja v stečajnem postopku, ki temu ni namenjen.
mandatna pogodba – podjemna pogodba - odstop od pogodbe
Podjemna pogodba se šteje kot obligacija rezultata, mandatar pa se z mandatno pogodbo zaveže le, da si bo končni interes prizadeval uresničiti. Klavzula „na ključ“ ima zato v tem kontekstu precej pomembno težo, saj nedvoumno kaže, da se je v obravnavanem poslu tožeča stranka zavezala doseči končen rezultat, to je izvedbo vseh storitev.
Možnosti, da pogodbena stranka naknadno prekliče že dano soglasje k pogodbi, t.j. da jo razveljavi, so omejene in pridržane le za najhujše hibe v sklenitveni fazi pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0070394
ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – pogodbena odpoved – prenehanje pogodbe – odpovedni rok
Do prenehanje pogodbe je prišlo šele po preteku trimesečnega odpovednega roka, zato je tožena stranka dolžna plačati premije tudi za sporno trimesečno obdobje, ko odpoved pravno še ni začela učinkovati, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0063681
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 207, 207/2. ZST-1 člen 11, 11/4, 12, 12/3. ZGD-1 člen 580, 580/6, 618, 618/2.
oprostitev plačila sodnih taks – pomanjkanje trditvene podlage – pripojitev družbe – prenehanje obstoja družbe
Tožena stranka je po vložitvi predmetne pritožbe prenehala obstajati zaradi pripojitve k družbi A. d. o. o.. To pomeni, da je slednja univerzalni pravni naslednik pritožnika. Kot takšna mora vstopiti v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila prevzeta družba.
S predložitvijo izjave o premoženjskem stanju (v kateri se pri vseh postavkah nahaja le oznaka /) je sicer zadostila formalnim zahtevam, ki jih določa 3. odstavek 12. člena ZST-1, ne pa tudi trditvenemu bremenu glede okoliščin, navedenih v 4. odstavku 11. člena ZST-1. Zatrjevanje in izkaz teh okoliščin pa je odločilno za uspešno uveljavljanje oprostitve plačila sodne takse. Ni dolžnost sodišča, da brez ustrezne trditvene podlage izvaja dokazni postopek ter zbira gradivo, na podlagi katerega nato odloči o oprostitvi.
spor majhne vrednosti - splošni pogoji - razlaga spornih določil - aktivno zdravljenje
Čeprav v pogodbenih razmerjih velja načelo avtonomije volje pogodbenih strank oziroma načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij (3. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ), pa je za presojo materialnopravne podlage pogodbenega razmerja bistveno, da so splošni pogoji bili pripravljeni izključno s strani toženke in tožnik na njihovo vsebino ni mogel vplivati. Zato je treba nejasna določila splošnih pogojev razlagati v korist tožnika.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51.
povračilo nagrade in stroškov izvedenca - dopolnilno izvedensko mnenje
Ker ogled ni bil izveden zaradi dokončanja izvedencu že plačanega izvedenskega dela, temveč gre za ponoven ogled in podajo dopolnilnega izvida in mnenja na ogledu, je izvedenec do nagrade vsekakor upravičen.
dovoljenost pritožbe - pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - zahteva za sodno varstvo - prekršek neznatnega pomena
Ugotavljanje okoliščin, zaradi katerih šteje prekršek za prekršek neznatnega pomena, kot je to določeno v 6.a členu ZP-1, sodi v okvir ugotavljanja dejanskega stanja. Če jih sodišče prve stopnje ugotovi in oceni, pritožnik (prekrškovni organ) pa se s takšno ugotovitvijo sodišča ne strinja in podaja lastno oceno drugače ugotovljenih in ocenjenih okoliščin, gre za vprašanje pravilne ugotovitve dejanskega stanja.
V primerih, ko je sodišče prve stopnje ob obravnavanju storilčeve zahteve za sodno varstvo, spremenilo odločbo prekrškovnega organa in ustavilo postopek o prekršku zoper storilca, pritožba iz razloga po 3. točki 154. člena ZP-1 torej zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega stanja, ni dovoljena.
pogodba o odstopu terjatve v plačilo - posojilna pogodba - simulirani pravni posel
Pogodba o odstopu terjatve v plačilo je, v skladu s prvim odstavkom 425. člena OZ, po vsebini pogodba o nadomestni izpolnitvi. S sklenitvijo te Pogodbe je obveznost tožene stranke na plačilo po Posojilni pogodbi z dne 29. 5. 2012 ugasnila in je obveznost izpolnitve prešla na dolžnika - N.. Tožeča stranka pa s tem ni več upravičena zahtevati izpolnitve obveznosti od tožene stranke, saj o dolžniškem razmerju med tožečo in toženo stranko ni mogoče govoriti, ker tožena stranka ni več dolžnik predmetne terjatve.
Kadar sta stranki prepričani, da se strinjata, dejansko pa je med njima nesporazum o naravi pogodbe ali o podlagi ali o predmetu obveznosti, pogodba ne nastane. Pri nesporazumu je soglasje podano, vendar je napačno, gre za skrito nesoglasje.
Opredelitev zahtevnosti dopolnitve izvedenskega mnenja ni odvisna od zahtevnosti osnovnega izvedenskega mnenja, saj pravilnik jasno loči in opredeli zahtevnost izvedenskega mnenja v okviru katere glede na stopnje zahtevnosti določi nagrado zanj (prvi odstavek 51. člena Pravilnika), kot tudi stopnje zahtevnosti dopolnilnega izvida in mnenja, v skladu s katerimi v drugem odstavku 51. člena Pravilnika določa nagrado.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – JAVNI RAZPISI
VSL0076826
OZ člen 247.
pogodbena kazen - zamuda pri dobavi - vzrok za zamudo - javni razpis - sklenitvena faza pogodbe
Potem ko je bila tožena stranka izbrana na javnem razpisu, in je po pozivu tožeče stranke dne 16. 12. 2008 sklenila pogodbo z jasno opredeljenim rokom izpolnitve, kakor tudi z določeno sankcijo v obliki pogodbene kazni zaradi zamude, se tožena stranka ne more več uspešno sklicevati na razloge, ki naj bi obstajali v času pred samo sklenitvijo pogodbe. Morebitne objektivne okoliščine, ki naj bi oteževale izpolnitev pogodbe v pogodbeno dogovorjenem roku zato gredo v breme same tožene stranke, ki je kljub temu s podpisom pogodbe prevzela takšno pogodbeno zavezo.
družinska pokojnina - zavrženje nove zahteve - pravnomočna odločba - nova zahteva - otrok - popolna nezmožnost za delo
Že v prejšnjem, pravnomočno končanem predsodnem upravnem postopku, ni bilo dokazano, da bi pri tožniku zaradi Fabryeve bolezni do materine smrti, ko je dopolnil že 31 let starosti, bila podana popolna nezmožnost za delo, ki je eden od bistvenih pogojev za pravico do družinske pokojnine na strani zavarovanega družinskega člana. Za popolno nezmožnost za delo pri otrocih, kot zavarovanih družinskih članih namreč glede na 121. člen ZPIZ-1 šteje nezmožnost za samostojno življenje in delo. Ob razpoložljivi medicinski in drugi listinski dokumentaciji v upravnem spisu je zato dovolj podlage za zaključek, da je v obravnavanem primeru izpolnjen dejanski stan iz 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP-a, na podlagi katerega je bila v obravnavanem predsodnem postopku tožnikova nova zahteva za priznanje pravice do družinske pokojnine po pokojni materi z izpodbijanima upravnima aktoma zakonito zavržena.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0005699
ZKP člen 355, 355/2, 371, 371/1-11.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – konkretizacija pritožbenih navedb
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je oškodovanka spremembe v službi težko prenašala in je imela občutek, da je na delovnem mestu trpinčena, zaradi česar se je že leta 2008 obrnila na Zvezo svobodnih sindikatov. Oškodovankin občutek pa ni ustrezal realnosti kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, kar dokazujejo tudi oškodovankina ravnanja po tem, ko obdolženka ni bila več direktorica Občinske uprave, to je ravnanja po 15.10.2010, kot je obrazloženo v točki 9 izpodbijane sodbe. Pritožbeno sodišče ne dvomi v ugotovitev sodišča prve stopnje, da oškodovankin (subjektivni) občutek, da se nad njo izvaja psihično nasilje, oziroma občutek ponižanja in neenakopravnega obravnavanja ni v vzročni zvezi z obdolženkinim ravnanjem. Kot je obrazložilo sodišče v izpodbijani sodbi je bil obdolženkin način vodenja sicer res avtokratski, brez posluha za podrejene in celo brezobziren, vendar je bila taka do vseh in še posebej pomembno je, da je bila taka tudi do sebe kot je večkrat citirano tudi v pritožbi.
ZGD-1 člen 501, 501/2. ------------- Op. št. (1): tako dr. Bojan Zabel, Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah 3. knjiga, stran 147 - 148, GV Založba, Ljubljana 2007. Op. št. (2): ibid.
sodni izstop družbenika - pogoji za izstop
Sodni izstop je po citirani določbi drugega odstavka 501. člena ZGD-1 mogoč le, kadar obstajajo za to utemeljeni razlogi, ki jih zakon našteva le primeroma. Našteti primeri kažejo na nezakonito in nepošteno ravnanje drugih družbenikov in na njihovo krivdo, kar pa ni nujen pogoj. Utemeljen razlog je tako npr. tudi, da med družbeniki ne glede na krivdo kogarkoli obstajajo odnosi, ki ne dopuščajo takega sodelovanja, kot je nujno po pogodbi. Posplošeno rečeno, je mogoče za utemeljen razlog za izstop šteti vsa tista dejstva, zaradi katerih ni mogoče pričakovati, da bi kdo še vztrajal kot družbenik, ker mu tako stanje (lahko) prinaša nesorazmerna bremena ali škodo in kolikor dejstvo ne spada med normalna komercialna tveganja, kot je npr. grozeča gospodarska kriza.
ZDSS-1 člen 43, 43/1. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - rok za podajo odpovedi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Dejstvo, da se tožnici očita neizpolnitev delovne obveznosti, ki je izvirala iz opravljanja njene prejšnje funkcije (v. d. direktorice) in ne iz pogodbe o zaposlitvi (za delovno mesto vodje finančno računovodske službe in organizatorja izobraževanja), ki je bila izredno odpovedana, samo po sebi ne kaže na očitno nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Razlogi v prid ugotovitvi, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, podana tožnici s strani tožene stranke – delodajalca, nezakonita, v tej (začetni) fazi ne prevladujejo nad tistimi, ki kažejo nasprotno. Na podlagi doslej zbranih podatkov v spisu še ni mogoče z zadostno stopnjo verjetnosti zaključiti, da bi bila izredna odpoved nezakonita, zlasti ker ni izkazano, da bi bila npr. podana prepozno ali iz očitno neutemeljenih razlogov, čeprav tožnica trdi nasprotno. Ker že prvi pogoj za izdajo začasne odredbe, to je verjetno izkazana terjatev, ni izpolnjen, tožničin predlog za izdajo začasne odredbe, da sodišče naloži toženi stranki, da je dolžna tožeči stranki ohraniti oziroma vzpostaviti delovno razmerje z vsemi pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi, ni utemeljen.
Glede na določbo četrtega odstavka 87. člena ZUP se v primeru, ko dokumenta naslovnik ne prevzame osebno na pošti pred iztekom petnajstih dni, šteje, da je vročitev opravljena s pretekom tega roka, torej s pretekom petnajstega dne. Od navedenega dne dalje teče rok za pritožbo. Za iztek roka za pritožbo torej ni pomembno kdaj je vročevalec po preteku petnajstdnevnega roka pustil pošiljko v hišnem predalčniku naslovnika. Zato je prepričanje pritožnika, da je pritožbo vložil v predpisanem roku, ker mu je bila ta dostavljena v ponedeljek 28. oktobra 2013, zmotno.
izvršba na podlagi verodostojne listine – nastanek taksne obveznosti – začetek pravdnega postopka - prispetje spisa k pravdnemu sodišču
Ko izvršilno sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, in ta sklep postane pravnomočen, ni več pravnega temelja za vodenje izvršilnega postopka. S tem se začne pravdni postopek.
2. točka 1. odstavka 5. člena ZST-1 podrobneje določa začetek taksne obveznosti, ne pa (hkrati) tudi začetka pravdnega postopka.