stvarna pristojnost – avtorski spor – trditvena podlaga
Četudi tožnik v tožbi nakazuje morebiten kasnejši spor med strankama zaradi kršitve njegove moralne avtorske pravice, pa v tožbi navedena trditvena in pravna podlaga nikakor ne uvršča zadeve med spore iz avtorske pravice.
Plačilo sodne takse v primeru pozitivne odločitve o plačilu sodne takse po obrokih ni procesna predpostavka, zato sodišče zaradi morebitnega neplačila obroka ali več obrokov ne bo štelo, da je vloga umaknjena, temveč bo neplačane zapadle obroke prisilno izterjalo, vlogo pa bo ne glede na to obravnavalo.
predlog za vpis dokončanja etažne lastnine – predlagatelj je nepremičninska družba – upravičenost vložiti predlog – sporazum o razdelitvi solastnine in oblikovanju etažne lastnine
ZZK-1 v 125.a členu nepremičninske družbe uvršča v krog upravičenih pooblaščencev le v primeru, ko so posredovale pri sklenitvi zavezovalnega pravnega posla, na podlagi katerega se predlaga vpis.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0070394
ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – pogodbena odpoved – prenehanje pogodbe – odpovedni rok
Do prenehanje pogodbe je prišlo šele po preteku trimesečnega odpovednega roka, zato je tožena stranka dolžna plačati premije tudi za sporno trimesečno obdobje, ko odpoved pravno še ni začela učinkovati, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0063681
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 207, 207/2. ZST-1 člen 11, 11/4, 12, 12/3. ZGD-1 člen 580, 580/6, 618, 618/2.
oprostitev plačila sodnih taks – pomanjkanje trditvene podlage – pripojitev družbe – prenehanje obstoja družbe
Tožena stranka je po vložitvi predmetne pritožbe prenehala obstajati zaradi pripojitve k družbi A. d. o. o.. To pomeni, da je slednja univerzalni pravni naslednik pritožnika. Kot takšna mora vstopiti v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila prevzeta družba.
S predložitvijo izjave o premoženjskem stanju (v kateri se pri vseh postavkah nahaja le oznaka /) je sicer zadostila formalnim zahtevam, ki jih določa 3. odstavek 12. člena ZST-1, ne pa tudi trditvenemu bremenu glede okoliščin, navedenih v 4. odstavku 11. člena ZST-1. Zatrjevanje in izkaz teh okoliščin pa je odločilno za uspešno uveljavljanje oprostitve plačila sodne takse. Ni dolžnost sodišča, da brez ustrezne trditvene podlage izvaja dokazni postopek ter zbira gradivo, na podlagi katerega nato odloči o oprostitvi.
spor majhne vrednosti - splošni pogoji - razlaga spornih določil - aktivno zdravljenje
Čeprav v pogodbenih razmerjih velja načelo avtonomije volje pogodbenih strank oziroma načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij (3. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ), pa je za presojo materialnopravne podlage pogodbenega razmerja bistveno, da so splošni pogoji bili pripravljeni izključno s strani toženke in tožnik na njihovo vsebino ni mogel vplivati. Zato je treba nejasna določila splošnih pogojev razlagati v korist tožnika.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51.
povračilo nagrade in stroškov izvedenca - dopolnilno izvedensko mnenje
Ker ogled ni bil izveden zaradi dokončanja izvedencu že plačanega izvedenskega dela, temveč gre za ponoven ogled in podajo dopolnilnega izvida in mnenja na ogledu, je izvedenec do nagrade vsekakor upravičen.
Kadar sta stranki prepričani, da se strinjata, dejansko pa je med njima nesporazum o naravi pogodbe ali o podlagi ali o predmetu obveznosti, pogodba ne nastane. Pri nesporazumu je soglasje podano, vendar je napačno, gre za skrito nesoglasje.
dovoljenost pritožbe - pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - zahteva za sodno varstvo - prekršek neznatnega pomena
Ugotavljanje okoliščin, zaradi katerih šteje prekršek za prekršek neznatnega pomena, kot je to določeno v 6.a členu ZP-1, sodi v okvir ugotavljanja dejanskega stanja. Če jih sodišče prve stopnje ugotovi in oceni, pritožnik (prekrškovni organ) pa se s takšno ugotovitvijo sodišča ne strinja in podaja lastno oceno drugače ugotovljenih in ocenjenih okoliščin, gre za vprašanje pravilne ugotovitve dejanskega stanja.
V primerih, ko je sodišče prve stopnje ob obravnavanju storilčeve zahteve za sodno varstvo, spremenilo odločbo prekrškovnega organa in ustavilo postopek o prekršku zoper storilca, pritožba iz razloga po 3. točki 154. člena ZP-1 torej zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega stanja, ni dovoljena.
Opredelitev zahtevnosti dopolnitve izvedenskega mnenja ni odvisna od zahtevnosti osnovnega izvedenskega mnenja, saj pravilnik jasno loči in opredeli zahtevnost izvedenskega mnenja v okviru katere glede na stopnje zahtevnosti določi nagrado zanj (prvi odstavek 51. člena Pravilnika), kot tudi stopnje zahtevnosti dopolnilnega izvida in mnenja, v skladu s katerimi v drugem odstavku 51. člena Pravilnika določa nagrado.
pogodba o odstopu terjatve v plačilo - posojilna pogodba - simulirani pravni posel
Pogodba o odstopu terjatve v plačilo je, v skladu s prvim odstavkom 425. člena OZ, po vsebini pogodba o nadomestni izpolnitvi. S sklenitvijo te Pogodbe je obveznost tožene stranke na plačilo po Posojilni pogodbi z dne 29. 5. 2012 ugasnila in je obveznost izpolnitve prešla na dolžnika - N.. Tožeča stranka pa s tem ni več upravičena zahtevati izpolnitve obveznosti od tožene stranke, saj o dolžniškem razmerju med tožečo in toženo stranko ni mogoče govoriti, ker tožena stranka ni več dolžnik predmetne terjatve.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 118, 118/1. Kolektivna pogodba časopisnoinformativne, založniške in knjigotrške dejavnosti člen 31.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - pogodbena kazen - sodna razveza
S pravnomočno sodbo na podlagi pripoznave je bilo ugotovljeno, da je tožnici na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delovno razmerje nezakonito prenehalo. Kolektivna pogodba časopisno - informativne, založniške in knjigotrške dejavnosti v 31. členu določa, da je v primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ki je ugotovljeno s pravnomočno odločbo, delodajalec dolžan delavcu poleg plače, ki bi jo prejel, če bi delal, izplačati pogodbeno kazen najmanj tri povprečne plače delavca v zadnjih treh mesecih dela. Zato je tožničin tožbeni zahtevek iz naslova pogodbene kazni utemeljen.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0005696
ZKP člen 26, 26/1, 32, 38, 38/2. KZ člen 19, 19/1.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – kraj storitve kaznivega dejanja – prenos krajevne pristojnosti po uradni dolžnosti – združitev kazenskih postopkov
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je za sojenje v obravnavani zadevi pristojno Okrajno sodišče v Kopru. Slednje ima sicer prav, da je kaznivo dejanje storjeno na kraju, na katerem je storilec delal ali bi moral delati, kakor tudi na kraju, na katerem je nastala prepovedana posledica (19. člen KZ-1), nima pa prav, da so prepovedane posledice obravnavanih kaznivih dejanj nastale v P.. Za ugotovitev kraja storitve je odločilen opis kaznivega dejanja v obtožnem aktu oškodovanca kot tožilca. Ta v opisu kaznivega dejanja ponareditve poslovnih listin in posebnega ponarejanja listin navaja, da sta družba D. d.o.o. in I.V. v prostorih družbe v K. v seznam lastnikov stavbe O., kot etažne lastnike vpisala osebe, ki to niso bile. Izhajajoč iz opisa je kraj storitve K. in ne P., kjer se v smislu zakonskih znakov obravnavanega kaznivega dejanja ni zgodilo nič relevantnega.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nezakoniti dokazi – dokazi, pridobljeni v inšpekcijskih oziroma prekrškovnih postopkih - privilegij zoper samoobtožbo – konkretizacija pritožbenih navedb – priča v kazenskem postopku – nasprotje med izrekom in razlogi sodbe
Res je, da mora sodišče tudi po uradni dolžnosti preizkusiti, ali so pridobljeni dokazi oziroma dokazi na katere bo oprlo sodbo zakoniti oziroma dovoljeni, enako mora ravnati pritožbeno sodišče, ko preizkuša sodbo v smeri, ali je podana kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, vendar to pritožnika, ki nedovoljenost oziroma nezakonitost dokazov uveljavlja šele v pritožbenem postopku, ne odvezuje, da konkretizirano navede razloge, zakaj je izveden dokaz nedovoljen ter v katerem delu se izpodbijana sodba opira na tak dokaz. Pritožbeno sodišče v izvedenih dokazih, tudi tistih, ki jih izpostavlja pritožnik, ni našlo izjave obdolženca, ki bi bila podlaga ugotovitvam v predhodnih inšpekcijskih oziroma prekrškovnih postopkih oziroma posledica njegove pojasnjevalne dolžnosti v teh postopkih, nasprotno, iz izpostavljenih dokazov izhaja, da so inšpektorji pridobivali listinske dokaze in izjave posameznih oseb, ki so v obravnavani zadevi nastopile tudi kot priče, neodvisno od ravnanja obdolženca (kot stranke) v teh postopkih. Obravnavani kazenski postopek se tudi še ni začel v času, ko je bil v teku (in končan) inšpekcijski postopek oziroma postopek o prekršku, zato so inšpektorji opravljali pooblastila iz svoje pristojnosti in od obdolženca niso zbirali obvestil ter obdolženec v tistem času ni imel položaja osumljenca storitve kaznivega dejanja. Stališče pritožnika, da inšpektorji ne bi smeli biti zaslišani kot priče (sklicujoč se na analogijo iz 4. točke prvega odstavka 39. člena ZKP), je napačno. Kdo ne sme biti zaslišan kot priča določa 235. člen ZKP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog
Tožena stranka se je odločila za prestrukturiranje podjetja tako, da je prenehala razvijati in tudi aktivno vzdrževati storitve na fiksnem delu poslovanja in je fiksni del storitev prodala drugi družbi ter se je odločila posvetiti izključno mobilnemu delu poslovanja. Takšna organizacijska rešitev pomeni utemeljen poslovni razlog v smislu 1. in 2. odstavka 88. člena ZDR. V posledici reorganizacije pa se je odločila tudi za zmanjšanje števila zaposlenih in prenehala je potreba po opravljanju dela tožnika na delovnem mestu produktni vodja 1. Dejstvo, da je tožena stranka določena dela in naloge tožnika prerazporedila na druge delavce na področju prodaje in operative, ne vpliva na zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Za zakonitost odpovedi ni potrebno, da bi delo, ki ga je tožnik opravljal, prenehalo, niti da bi morala tožena stranka delovno mesto formalno ukiniti. Takšne organizacijske rešitve, zaradi katerih delo delavca postane nepotrebno, so v pristojnosti delodajalca.
Tožnik je imel s toženo stranko sklenjeno pogodbo o novinarskem delu. Potem ko je bil s strani odgovorne urednice obveščen, da njegova pogodba ne bo podaljšana, je po elektronski pošti toženi stranki poslal dopis. V dopisu je tožnik toženi stranki predlagal, da se z njim sklene pogodba o zaposlitvi, in sicer najprej za določen, nato pa za nedoločen čas. Elektronsko sporočilo, ki ga je tožnik posredoval toženi stranki je mogoče šteti kot pisno zahtevo za odpravo kršitev. Iz dopisa je namreč jasno razvidno, katero kršitev tožnik uveljavlja (prekinitev dotedanjega sodelovanja) in da zahteva sklenitev pogodbe o zaposlitvi. Potrebno je tudi upoštevati, da je tožnik dopis sestavil sam kot laik in brez strokovne pomoči pravnega strokovnjaka. Tožnik je zato s tem, ko je poslal navedeni dopis toženi stranki, izpolnil procesno predpostavko za sodno varstvo.
ZUPJS člen 15, 15/2, 15/3, 24, 51, 51/2. ZDoh-2 člen 111, 111/1. ZDavP člen 268. ZUP člen 169, 179.
znižanje plačila vrtca - upoštevanje dohodka - znesek splošne olajšave - upoštevanje dohodka iz predpreteklega leta
Ker tožnica v preteklem letu ni imela obdavčljivih dohodkov po zakonu, ki ureja dohodnino, kar izhaja iz uradne evidence DURS (potrdila), ji ni bila izdana odločba o dohodnini. Zato je nepravilna odločitev tožene stranke, ki je pri odločanju o upravičenosti do znižanja plačila vrtca upoštevala dohodke iz odločbe o odmeri dohodnine iz predpreteklega leta. Zakonsko določilo, po katerem se pri ugotavljanju upravičenosti do pravice iz javnih sredstev primarno uporabijo podatki iz odločb o odmeri dohodnine (2. odst. 15. čl. ZUPJS), je namreč potrebno razumeti tako, da se primarno uporabijo podatki, ki jih o dohodkih zavezancev vodi Davčna uprava RS, ne glede na to, ali so podatki razvidni iz odločbe, ali pa iz potrdila o izplačanih dohodkih iz uradnih evidenc DURS. Šele nato se uporabijo podatki iz uradnih evidenc centrov za socialno delo in drugih upravljalcev zbirk podatkov, ki vodijo uradne evidence o izplačanih dohodkih oz. pravicah iz javnih sredstev.
najemna pogodba za nedoločen čas – sodna odpoved – poslovni prostor – izpraznitev in izročitev
Tožbe oziroma zahteve po prenehanju najemne pogodbe zaradi sodne odpovedi (in posledično zahteve po izpraznitvi in izročitvi poslovnega prostora po izteku odpovednega roka) tožeča stranka sploh ni vložila, kar pomeni, da je sodišče prve stopnje odločalo o nečem, za kar sploh ni bila vložena tožnikova zahteva za pravno varstvo, na kar upravičeno opozarja obravnavana pritožba.