vrednost spornega predmeta – zamudne obresti – plačilo stroškov postopka – uspeh v pravdi – vsaka stranka krije svoje stroške
Glede vrednosti spornega predmeta se zamudne obresti ne upoštevajo.
Ob primerjavi zneskov se izkaže, da je uspeh 49,74 % proti 50,26 %, kar pa pomeni, da je vsaka od strank uspela približno s polovico zahtevka oziroma ugovora, kar utemeljuje uporabo določila 2. odstavka 154. člena ZPP. Pri tem se višina stroškov posamezne stranke sploh ne ugotavlja in ni pomembno, ali je imela morda ena stranka več stroškov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0063701
OZ člen 921.
zavarovalna pogodba – zavarovalno kritje – sestavni deli vozil
Vozilo je postalo tovorno vozilo šele skupaj s kesonom in je bilo le tako primerno za opravljanje prevozov, pa to pomeni, da je bil keson sestavni del vozila. Tak del je torej sestavni del že po naravi stvari, zaradi česar tudi ni nobene potrebe, da bi bilo v Splošnih pogojih določeno, da se „šteje“ za sestavni del.
predhodno vprašanje - matični postopek - načelo prirejenosti postopkov in vezanosti na predhodne odločbe sodišča - res iudicata - pritožbene novote
Sodišče mora upoštevati pravnomočno sodbo o prejudicialni pravici in o tej pravici, tudi če jo obravnava kot predhodno vprašanje, ne sme niti ponovno niti drugače odločiti. Četudi ob zaključku glavne obravnave odločitev v matičnem postopku še ni bila pravnomočna, mora sodišče ves čas postopka (dokler ni odločeno o pritožbi) po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena, kar logično velja tudi za odločanje o predhodnih vprašanjih. Povedano pomeni, da sodišče od trenutka pravnomočnosti odločitve v matičnem postopku nima več pooblastila za samostojno reševanje predhodnega vprašanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0070394
ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – pogodbena odpoved – prenehanje pogodbe – odpovedni rok
Do prenehanje pogodbe je prišlo šele po preteku trimesečnega odpovednega roka, zato je tožena stranka dolžna plačati premije tudi za sporno trimesečno obdobje, ko odpoved pravno še ni začela učinkovati, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0063681
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 207, 207/2. ZST-1 člen 11, 11/4, 12, 12/3. ZGD-1 člen 580, 580/6, 618, 618/2.
oprostitev plačila sodnih taks – pomanjkanje trditvene podlage – pripojitev družbe – prenehanje obstoja družbe
Tožena stranka je po vložitvi predmetne pritožbe prenehala obstajati zaradi pripojitve k družbi A. d. o. o.. To pomeni, da je slednja univerzalni pravni naslednik pritožnika. Kot takšna mora vstopiti v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila prevzeta družba.
S predložitvijo izjave o premoženjskem stanju (v kateri se pri vseh postavkah nahaja le oznaka /) je sicer zadostila formalnim zahtevam, ki jih določa 3. odstavek 12. člena ZST-1, ne pa tudi trditvenemu bremenu glede okoliščin, navedenih v 4. odstavku 11. člena ZST-1. Zatrjevanje in izkaz teh okoliščin pa je odločilno za uspešno uveljavljanje oprostitve plačila sodne takse. Ni dolžnost sodišča, da brez ustrezne trditvene podlage izvaja dokazni postopek ter zbira gradivo, na podlagi katerega nato odloči o oprostitvi.
Kadar sta stranki prepričani, da se strinjata, dejansko pa je med njima nesporazum o naravi pogodbe ali o podlagi ali o predmetu obveznosti, pogodba ne nastane. Pri nesporazumu je soglasje podano, vendar je napačno, gre za skrito nesoglasje.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51.
povračilo nagrade in stroškov izvedenca - dopolnilno izvedensko mnenje
Ker ogled ni bil izveden zaradi dokončanja izvedencu že plačanega izvedenskega dela, temveč gre za ponoven ogled in podajo dopolnilnega izvida in mnenja na ogledu, je izvedenec do nagrade vsekakor upravičen.
pogodba o odstopu terjatve v plačilo - posojilna pogodba - simulirani pravni posel
Pogodba o odstopu terjatve v plačilo je, v skladu s prvim odstavkom 425. člena OZ, po vsebini pogodba o nadomestni izpolnitvi. S sklenitvijo te Pogodbe je obveznost tožene stranke na plačilo po Posojilni pogodbi z dne 29. 5. 2012 ugasnila in je obveznost izpolnitve prešla na dolžnika - N.. Tožeča stranka pa s tem ni več upravičena zahtevati izpolnitve obveznosti od tožene stranke, saj o dolžniškem razmerju med tožečo in toženo stranko ni mogoče govoriti, ker tožena stranka ni več dolžnik predmetne terjatve.
spor majhne vrednosti - splošni pogoji - razlaga spornih določil - aktivno zdravljenje
Čeprav v pogodbenih razmerjih velja načelo avtonomije volje pogodbenih strank oziroma načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij (3. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ), pa je za presojo materialnopravne podlage pogodbenega razmerja bistveno, da so splošni pogoji bili pripravljeni izključno s strani toženke in tožnik na njihovo vsebino ni mogel vplivati. Zato je treba nejasna določila splošnih pogojev razlagati v korist tožnika.
dovoljenost pritožbe - pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - zahteva za sodno varstvo - prekršek neznatnega pomena
Ugotavljanje okoliščin, zaradi katerih šteje prekršek za prekršek neznatnega pomena, kot je to določeno v 6.a členu ZP-1, sodi v okvir ugotavljanja dejanskega stanja. Če jih sodišče prve stopnje ugotovi in oceni, pritožnik (prekrškovni organ) pa se s takšno ugotovitvijo sodišča ne strinja in podaja lastno oceno drugače ugotovljenih in ocenjenih okoliščin, gre za vprašanje pravilne ugotovitve dejanskega stanja.
V primerih, ko je sodišče prve stopnje ob obravnavanju storilčeve zahteve za sodno varstvo, spremenilo odločbo prekrškovnega organa in ustavilo postopek o prekršku zoper storilca, pritožba iz razloga po 3. točki 154. člena ZP-1 torej zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega stanja, ni dovoljena.
Opredelitev zahtevnosti dopolnitve izvedenskega mnenja ni odvisna od zahtevnosti osnovnega izvedenskega mnenja, saj pravilnik jasno loči in opredeli zahtevnost izvedenskega mnenja v okviru katere glede na stopnje zahtevnosti določi nagrado zanj (prvi odstavek 51. člena Pravilnika), kot tudi stopnje zahtevnosti dopolnilnega izvida in mnenja, v skladu s katerimi v drugem odstavku 51. člena Pravilnika določa nagrado.
Iz dejstva, da se je tožena stranka odzivala na pozive tožeče stranke in z njo komunicirala glede izvajanja naročenih del, še ni mogoče sklepati na njun neposredni pogodbeni odnos, saj je glede na očitno nesporen položaj tožene stranke kot upravnika to morala izvajati na podlagi pogodbenega razmerja z etažnimi lastniki, v okviru katerega je morala skrbeti za njihove interese.
obnova postopka – obnovitveni razlog – nova dejstva in dokazi
Nova dejstva in novi dokazi so lahko vsebina obnovitvenega predloga le, če so ta dejstva oziroma dokazi obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko navajala nova dejstva in predlagala nove dokaze v pravnomočno končanem postopku (praviloma do zaključka prvega naroka za glavno obravnavo). Dejstva in dokazi so torej morali v času sojenja že obstajati, kar pa za listine, na katere se sklicuje tožena stranka v predlogu za obnovo, ne velja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0005699
ZKP člen 355, 355/2, 371, 371/1-11.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – konkretizacija pritožbenih navedb
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je oškodovanka spremembe v službi težko prenašala in je imela občutek, da je na delovnem mestu trpinčena, zaradi česar se je že leta 2008 obrnila na Zvezo svobodnih sindikatov. Oškodovankin občutek pa ni ustrezal realnosti kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, kar dokazujejo tudi oškodovankina ravnanja po tem, ko obdolženka ni bila več direktorica Občinske uprave, to je ravnanja po 15.10.2010, kot je obrazloženo v točki 9 izpodbijane sodbe. Pritožbeno sodišče ne dvomi v ugotovitev sodišča prve stopnje, da oškodovankin (subjektivni) občutek, da se nad njo izvaja psihično nasilje, oziroma občutek ponižanja in neenakopravnega obravnavanja ni v vzročni zvezi z obdolženkinim ravnanjem. Kot je obrazložilo sodišče v izpodbijani sodbi je bil obdolženkin način vodenja sicer res avtokratski, brez posluha za podrejene in celo brezobziren, vendar je bila taka do vseh in še posebej pomembno je, da je bila taka tudi do sebe kot je večkrat citirano tudi v pritožbi.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 115, 115/1, 115/2, 115/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nosečnost - posebno pravno varstvo pred odpovedjo
Tožnica je, dva tedna preden je obvestila delodajalca o svoji nosečnosti, prejela potrdilo o svoji nepričakovani, tretji nosečnosti, vendar je potrebovala določen čas, da sta z možem razjasnila razloge za morebitno prekinitev nosečnosti. Zato je potrebno šteti, da je bilo obvestilo pravočasno in je tožnica toženo stranko kot svojega delodajalca o nosečnosti obvestila takoj, ko je bilo to mogoče, to pa je bilo še pred iztekom odpovednega roka. Glede na navedeno je bila tožnica kot noseča delavka upravičena do posebnega varstva pred odpovedjo po 1. odstavku 115. člena ZDR, zaradi česar je izpodbijana odpoved nezakonita.
prošnja za podaljšanje roka za podajo pripomb na izvedensko mnenje - opravičeni razlogi - trditveno breme
Sodišče lahko po določbi drugega odstavka 110. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodni rok podaljša le iz opravičenih razlogov. Trditveno breme, da gre za opravičene razloge, pa je na stranki, ki prosi za podaljšanje roka.
ZP-1 v drugem odstavku 202.d člena določa, da lahko vloži storilec prekrška predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v petnajstih dneh od pravnomočnosti oziroma od dneva vročitve pravnomočnega sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja pri sodišču, ki je odločilo o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Gre za zakonski rok, ki ni podaljšljiv, zato pritožbeni očitek, da poziv sodišča nima navedenega roka za izpolnitev, ni utemeljen. Storilec je bil namreč o možnosti, pogojih in roku za vložitev predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja poučen že v 7. točki obrazložitve sklepa, s katerim mu je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja in novega (dodatnega) roka ni mogel upravičeno pričakovati.
ZDR člen 31, 32, 35, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 191, 191/1, 127.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - prepoved škodljivega ravnanja - policist - zagovor
Tožnik (policist) je s svojim ravnanjem (ženi je grozil, da jo bo ubil, v otroški sobi je v pričo otrok zamahnil z nožem ipd.) izpolnil znake kaznivega dejanja nasilja v družini po 1. odstavku 191. člena KZ-1, znake kaznivega dejanja ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru po 1. odstavku 127. člena KZ-1 ter tudi znake kaznivega dejanja grožnje po 1. odstavku 135. člena KZ-1, njegovo ravnanje pa hkrati predstavlja tudi kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. in 2. alinei 111. člena ZDR.