mandatna pogodba – podjemna pogodba - odstop od pogodbe
Podjemna pogodba se šteje kot obligacija rezultata, mandatar pa se z mandatno pogodbo zaveže le, da si bo končni interes prizadeval uresničiti. Klavzula „na ključ“ ima zato v tem kontekstu precej pomembno težo, saj nedvoumno kaže, da se je v obravnavanem poslu tožeča stranka zavezala doseči končen rezultat, to je izvedbo vseh storitev.
Možnosti, da pogodbena stranka naknadno prekliče že dano soglasje k pogodbi, t.j. da jo razveljavi, so omejene in pridržane le za najhujše hibe v sklenitveni fazi pogodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0078322
ZPP člen 214, 214/2, 341. OZ člen 35, 86, 86/1. ZUN člen 46, 46/2. ZPZS člen 58. SZ člen 9, 9/1. ZZK-1 člen 243.
prodajna pogodba - dvojna prodaja – funkcionalno zemljišče – pravni promet s funkcionalnim zemljiščem – skupno funkcionalno zemljišče – družbena lastnina – pravica uporabe - ničnost
Sporno zemljišče je bilo s prostorskimi načrti, veljavnimi v času sklenitve pogodbe, predvideno kot zunanja ureditev poslovnih objektov z namenom, da bo služilo za normalno rabo poslovnih objektov. Zgrajeno je skladno z urbanističnim načrtom ter skladno z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem, prej skladno s prostorskimi akti in upravnimi dovoljenji, ki so veljali v času izgradnje poslovne stavbe, zato ustreza pojmu skupnega funkcionalnega zemljišča več objektov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0063701
OZ člen 921.
zavarovalna pogodba – zavarovalno kritje – sestavni deli vozil
Vozilo je postalo tovorno vozilo šele skupaj s kesonom in je bilo le tako primerno za opravljanje prevozov, pa to pomeni, da je bil keson sestavni del vozila. Tak del je torej sestavni del že po naravi stvari, zaradi česar tudi ni nobene potrebe, da bi bilo v Splošnih pogojih določeno, da se „šteje“ za sestavni del.
Ker se pravni položaj predlagateljice s predlaganima začasnima odredbama ne bi mogel (začasno) izboljšati, ni podana pravna korist predlagateljice za vložitev navedenih predlogov za izdajo začasnih odredb.
Res velja načelo zaupanja v zemljiško knjigo, ki pomeni tudi, da se šteje, da je zainteresiranim obstoj darilne pogodbe postal znan najkasneje ob vpisu v zemljiško knjigo (to je 28.4.2003), vendar to ne pomeni, da ni mogoče, ob obstoju posebnih okoliščin, ugotoviti tudi drugače. V obravnavani zadevi je potrebno upoštevati, da je toženec nekaj mesecev pred vknjižbo darilne pogodbe sklenil s tožnico sporazum, v katerem ji je prepustil svoj delež na sporni nepremičnini. S tem je zavedel tožnico, ki zato ni imela nobenega razloga, da bi preverjala vpise v zemljiški knjigi. Takoj, ko so bili izpolnjeni pogoji za vpis lastninske pravice nanjo (oziroma celo nekaj dni pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo) je tožnica začela z ustreznimi postopki in šele takrat ugotovila, da je toženec nepremičnino v celoti prenesel na toženko. V taki situaciji, ko je „zamudo“ z nepoštenim ravnanjem povzročil toženec in ko gre za neodplačno pogodbo, pa je treba šteti, da se je tožnica s sklenitvijo darilne pogodbe seznanila šele v aprilu 2004 in je torej tožba, vložena septembra 2004, pravočasna. Drugačna odločitev bi bila v nasprotju s temeljnim načelom vestnosti in poštenja.
Pravni položaj dolžnika, ki podpiše cesijsko pogodbo, je enak pravnemu položaju dolžnika, ki pogodbe ni podpisal, pa ga je kateri od pogodbenikov obvestil o odstopu. Vprašanje veljavnosti cesijske pogodbe in pravilnosti zastopanja pogodbenih strank se zato tožene stranke ne tiče. Tovrstnih ugovorov zoper njo ni mogoče uveljavljati, zato tožeča stranka z zahtevkom zoper toženo stranko ne bi mogla uspeti niti, če bi dokazala, da je cesijska pogodba neveljavna.
formalnost izvršilnega postopka – sodna poravnava v motenjski pravdi kot izvršilni naslov – izpolnitev obveznosti – trditveno in dokazno breme
Izvršilni postopek je strogo formalen postopek, namenjen izvršitvi obveznosti, ki izhaja iz izvršilnega naslova, zato načeloma ni namenjen reševanju morebitnih nadaljnjih sporov med strankami oziroma presoji morebitne protipravnosti nadaljnjih ravnanj strank postopka, ki niso zajeta v izvršilnem naslovu (izjema je ponovno motenje posesti po 229. členu ZIZ).
stvarna pristojnost – avtorski spor – trditvena podlaga
Četudi tožnik v tožbi nakazuje morebiten kasnejši spor med strankama zaradi kršitve njegove moralne avtorske pravice, pa v tožbi navedena trditvena in pravna podlaga nikakor ne uvršča zadeve med spore iz avtorske pravice.
Plačilo sodne takse v primeru pozitivne odločitve o plačilu sodne takse po obrokih ni procesna predpostavka, zato sodišče zaradi morebitnega neplačila obroka ali več obrokov ne bo štelo, da je vloga umaknjena, temveč bo neplačane zapadle obroke prisilno izterjalo, vlogo pa bo ne glede na to obravnavalo.
Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki temeljijo na izvedenskem mnenju in sicer:
- da je tožnica v posledici škodnega dogodka utrpela udarnino ramena;
- da je trpela telesne bolečine in sicer srednje hude en dan, lahke 3 - 4 tedne, občasno pa so se lahke telesne bolečine pojavljale pri gibanju ter nevšečnosti med zdravljenjem kot so boleč klinični pregled, RTG snemanje, jemanje analgetikov in fizikalne terapije;
- da je tožnica ob napadu pretrpela intenziven kratkotrajen strah in lažji sekundarni strah 3-4 tedne, poiskala je pomoč pri psihiatru, pri čemer je potrebno upoštevati tudi, da je tožnik poleg nje napadel tudi varnostnika;
- da je tožnico razžalil, ko ji je na glavni obravnavi pred Okrajnim sodiščem na Ptuju očital v prisotnosti moža, sina in odvetnikov, da je kriva smrti matere, jo zmerjal in ji rekel, da je škoda, da jo je mati rodila,
predstavlja pravično in primerno odškodnino v skladu s členom 179. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) 1.200,00 EUR iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem 500,00 EUR iz naslova strahu, in 800,00 EUR iz naslova duševnih bolečin zaradi razžalitve. Tako odmerjena odškodnina je tudi v skladu z višinami odškodnin, ki so se za takšne in podobne škode izoblikovale v sodni praksi.
rok za plačilo sodne takse – rok za vložitev ugovora – poprava višine odmerjene takse po uradni dolžnosti – nov plačilni nalog – prepozen ugovor
Ne glede na to, da ZST-1 sodišču daje možnost, da po uradni dolžnosti in v roku, ki je daljši od ugovornega roka, sámo, po uradni dolžnosti popravi višino odmerjene takse in izda nov plačilni nalog, to ne pomeni, da lahko sodišče vsebinsko obravnava po izteku ugovornega roka vložen ugovor. Če je ugovor prepozen, ga je treba zavreči.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – IZVRŠILNO PRAVO
VSK0005732
SPZ člen 23, 40. ZZK-1 člen 8, 31. ZIZ člen 170, 170/2.
nedopustnost izvršbe – pravica, ki preprečuje izvršbo – čas pridobitve zastavne pravice – učinki vknjižbe lastninske pravice, pridobljene s pravnim poslom – pravica v pričakovanju – zemljiškoknjižno dovolilo – pomanjkljiva oznaka nepremičnine – identiteta nepremičnine – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Obstoj veljavnega zavezovalnega posla in overjenega zemljiškoknjižnega dovolila pomeni, da sta tožnika izkazala obstoj tako imenovane lastninske pravice v pričakovanju in s tem pravice, ki preprečuje izvršbo. Načelo zaupanja v zemljiško knjigo varuje le upnika, ki je hipoteko pridobil na pravnoposlovni podlagi.
SPZ člen 43, 43/2. ZOR člen 99. ZPP člen 286, 286/1. ZTLR člen 24, 24/1, 25, 25/5.
priposestvovanje - gradnja na tujem svetu -nedobroverni graditelj - pravno poslovna pridobitev stvari - pogodba o plačilu odškodnine - prekluzivni rok 3 leta - zahtevki lastnika zemljišča - aktivna legitimacija - izvedba dokaza z izvedencem - sprememba tožbe - stroškovna odločitev
Za pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja po določbi drugega odstavka 43. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) morajo biti kumulativno izpolnjene tri predpostavke in sicer dobra vera, lastniška posest in potek časa, pod nadaljnjim pogojem, da gre za stvar, na kateri se lahko pridobi lastninska pravica in da obstaja sposobnost subjekta, da pridobi lastninsko pravico.
ZTLR po pravilih gradnje na tujem svetu po določbi 25. člena dopušča pridobitev lastninske pravice na zemljišču tudi nedobrovernemu graditelju, torej graditelju, ki ve, da gradi na tujem zemljišču.
vrednost spornega predmeta – zamudne obresti – plačilo stroškov postopka – uspeh v pravdi – vsaka stranka krije svoje stroške
Glede vrednosti spornega predmeta se zamudne obresti ne upoštevajo.
Ob primerjavi zneskov se izkaže, da je uspeh 49,74 % proti 50,26 %, kar pa pomeni, da je vsaka od strank uspela približno s polovico zahtevka oziroma ugovora, kar utemeljuje uporabo določila 2. odstavka 154. člena ZPP. Pri tem se višina stroškov posamezne stranke sploh ne ugotavlja in ni pomembno, ali je imela morda ena stranka več stroškov.
izterjava preživnine – zastaranje preživninske terjatve – zadržanje zastaranja v času trajanja roditeljske pravice – obstoj zunajzakonske skupnosti po trenutku nastanka izvršilnega naslova – dejansko preživljanje otroka s strani obeh roditeljev
Odločitvi o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo materi in o preživljanju sta neločljivo povezani, saj če imata oba roditelja otroka v varstvu in vzgoji, ga oba dejansko preživljata ter odpade plačilo preživnine.
OZ člen 39, 39/1, 41, 41/1, 95, 95/1, 104, 105. ZPP člen 8, 254, 205, 205-1, 254/2.
dokazna ocena izpovedbe prič - prodajna pogodba brez pravne podlage - razsodnost tožnice - poslovna sposobnost - ničnost pogodbe - razveljavitev pogodbe zaradi napak volje
Pritožbene navedbe, da ni bilo pravilno ugotovljeno plačilo, pomenijo trditve, da kupec ni izpolnil svoje obveznosti, kar pa je razlog za razvezo (veljavno sklenjene) pogodbe, pod pogoji iz 104. in 105. člena OZ, za kar mora biti postavljen pravilen tožbeni zahtevek za razvezo.
OZ člen 376. Pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - izguba zavarovalnih pravic - odklonitev preizkusa alkoholiziranosti zaradi poškodbe glave
Toženec ni uspel dokazati, da bi na njegovo ravnanje (odklonitev preizkusa alkoholiziranosti) vplivala poškodba glave in da bi dokazal, da ni kriv za obstajanje okoliščin, v katerih v skladu s prvim odstavkom 3. člena Splošnih pogojev pride do izgube zavarovalnih pravic.
predhodno vprašanje - matični postopek - načelo prirejenosti postopkov in vezanosti na predhodne odločbe sodišča - res iudicata - pritožbene novote
Sodišče mora upoštevati pravnomočno sodbo o prejudicialni pravici in o tej pravici, tudi če jo obravnava kot predhodno vprašanje, ne sme niti ponovno niti drugače odločiti. Četudi ob zaključku glavne obravnave odločitev v matičnem postopku še ni bila pravnomočna, mora sodišče ves čas postopka (dokler ni odločeno o pritožbi) po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena, kar logično velja tudi za odločanje o predhodnih vprašanjih. Povedano pomeni, da sodišče od trenutka pravnomočnosti odločitve v matičnem postopku nima več pooblastila za samostojno reševanje predhodnega vprašanja.