Ni naloga sodišča, da bi se pri imenovanju članov upniškega odbora moralo ukvarjati z vprašanjem pravilnosti vodenja poslovnih knjig stečajnega dolžnika, predvsem glede na to, da ni nihče zatrjeval, da bi pri katerem od v upniški odbor imenovanih upnikov obstajali izključitveni razlogi iz drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078706
OZ člen 561, 561/3. ZPP člen 182, 182/2, 185, 186.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti - sprememba tožbe - sklep o spremembi tožbe - smrt preživljanca med pravdo - podredni zahtevek - sodno znana dejstva
Tožena stranka delu spremenjene tožbe ni nasprotovala. V takih primerih izdaja posebnega sklepa o spremembi tožbe ni potrebna.
Če sodišče ugodi primarnemu zahtevku, se v podrednega ne sme spuščati in o njem odločati.
Sodišče po uradni dolžnosti ne izvaja dokazov, tudi če gre za javno dostopne podatke iz sodne evidence. Ne gre za notorna dejstva, pač pa za sodno znana dejstva, ki so predmet obravnavanja pri ugotavljanju dejanskega stanja.
Razveze pogodbe o dosmrtnem preživljanju zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti ne more zahtevati tisti pogodbenik, ki sopogodbeniku neutemeljeno odklanja ali kako drugače preprečuje izvrševanje prevzetih obveznosti.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - mandatna pogodba - pooblastilo - ničnost pogodbe – načelo enake vrednosti dajatev
V pravnem smislu se ne sme mešati pooblastila in pogodbe o naročilu. Pooblastilo ureja upravičenja pooblaščenca v zunanjem razmerju, torej v razmerju do tretjih. Pogodba o naročilu pa ureja njegov položaj v razmerju do naročitelja, torej v notranjem razmerju.
odpoved dediščini - odstop dednega deleža - pozneje najdeno premoženje
Izjavo o odstopu dednega deleža sodediču je treba šteti za sprejem dediščine in za sočasen odstop dednega deleža sodediču. Sodedič odstopa svoj dedni delež le na tedaj znanem premoženju, njegova izjava pa ne velja tudi za pozneje najdeno premoženje.
Ker je spor o veljavnosti sklepov etažnih lastnikov mogoče rešiti le za vse etažne lastnike na enak način, bi moral tožnik tožbo naperiti zoper preostale etažne lastnike kot nujne enotne sospornike.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0070348
OZ člen 125, 125/1. SPZ člen 67, 68.
plačilo stroškov bivanja v solastni hiši – dogovor o načinu delitve stroškov – učinek dogovora – solastnina – upravljanje s stvarjo – sklep solastnikov
S sodno poravnavo dogovorjen način delitve stroškov elektrike in vode v solastni hiši zasleduje delitev teh stroškov skladno s porabo. Iz zapisa sodne poravnave je razvidno, da ne gre za začasno, ampak trajno rešitev. Obravnavano razmerje v zvezi s plačevanjem elektrike in vode je primerljivo s posli, ki so potrebni za obratovanje in vzdrževanje stvari, ki učinek sklepov solastnikov določa tudi v korist in breme pravnih naslednikov posameznega solastnika. Dogovora o načinu delitve stroškov elektrike in vode zato ni mogoče opredeliti po načelu relativnosti kot posel, ki ustvarja pravice in obveznosti samo med pogodbenima strankama.
začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – nevarnost za uveljavitev terjatve – prodaja premoženja – sprememba oblike premoženja – neznatna škoda
Zgolj dejstvo, da dolžnik prodaja neko premoženje, za obstoj predpostavke iz 2. odst. 270. čl. ZIZ ne zadostuje; upnik bi moral izkazati, da bo (ravno) zaradi tega konkretnega ravnanja dolžnika uveljavitev verjetno izkazane terjatve otežena ali preprečena, tega pa ne trdi, saj ne trdi, da bi bil sicer dolžnik prezadolžen ali da gre za edino njegovo premoženje.
postopek odločanja sodišča prve stopnje po razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje v odločbi o kazenski sankciji
V ponovljenem postopku, ko sodišče prve stopnje odloča na glavni obravnavi le o kazenski sankciji, to je v delu sodbe sodišča prve stopnje, ki je bil z odločbo pritožbenega sodišča razveljavljen, se smiselno uporabljajo določbe naroka za izrek kazenske sankcije. Sodišče prve stopnje pa mora pred dokaznim postopkom za izrek kazenske sankcije predstaviti pravnomočen del sodbe, to je izreka o krivdi obtoženca. Gre namreč za en postopek in eno sodbo, v kateri je o krivdi obdolžena že pravnomočno odločeno, zato ni potrebno ponovno branje obtožnega akta.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0078687
URS člen 26. OZ člen 148. ZIP člen 22.
odškodninska odgovornost države – odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ – protipravno ravnanje sodišča – nezakonit izvršilni postopek – prodaja solastniškega deleža – vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze – opustitev vložitve pravnega sredstva
Med nastalo škodo in ugotovljenim protipravnim ravnanjem izvršilnega sodišča je bila zaradi opustitev pritožnika samega (ni vložil pravnega sredstva zoper napačno izdani sklep izvršilnega sodišča) pretrgana relevantna vzročna zveza.
Stranka, ki meni, da je z nezakonitim delom pristojnega organa prikrajšana za svojo pravico, ne more uspešno terjati satisfakcije v obliki denarne odškodnine, če je zanemarila v postopku zakonsko predvidena sredstva, namenjena prav preprečitvi nastanka za stranko neugodnih posledic morebitnih procesnih kršitev in varovanju njenih materialnopravnih pravic.
Predlagateljica ima do poplačila svoje terjatve na celotni nepremičnini zakonito zastavno pravico. Drugačno stališče nasprotnega udeleženca (o obstoju zakonite zastavne pravice le na polovici nepremičnine, doslej v solasti predlagateljice) je materialnopravno zmotno.
Po 105. členu ZUreP pripada upravičencu odškodnina le za tisto škodo, ki je neposredna posledica razlastitve.
Pri odločanju o odškodnini za manjvrednost parcel zaradi zmanjšane funkcionalnosti je sodišče pravilno upoštevalo mnenje izvedenca o višini škode na dan izdelave cenitvenega poročila in ne na dan izdaje odločbe o razlastitvi. V zakonu namreč ni podlage za odmero škode po cenah v času izdaje odločbe o razlastitvi ali v času njene pravnomočnosti.
Predlagateljica dolguje zamudne obresti od odškodnine že od naslednjega dne po pravnomočnosti odločbe o razlastitvi dalje, in ne šele od poteka izpolnitvenega roka.
izračun nujnega deleža - vstopna pravica - pozneje najdeno premoženje - agrarna skupnost
Če bi zapustnikova vdova še živela, bi bila na novo najdenem premoženju upravičena do nujnega deleža v višini 1/4. Vstopna pravica, po kateri bodo ta nujni delež dedovale udeleženke, pomeni pravico potomca, da deduje dedni delež, ki bi pripadel njegovemu predniku, kadar prednik ne deduje. Udeleženke bodo tako skupaj podedovale 1/4 delež v gotovini v smislu drugega odstavka 8. člena ZPVAS, na vsako od njih pa odpade delež v višini 1/28.
Prvostopenjsko sodišče je materialnopravno zmotno presodilo, da je v primeru odpovedi najema poslovnih prostorov treba uporabiti kogentne določbe ZPSPP kot specialnega zakona. V obravnavanem primeru je treba kot specialen predpis uporabiti določbe ZIPRS0607 glede na status tožene stranke kot najemojemalca, ki je proračunski uporabnik in ki v 21. členu določa največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let.
obvezno zavarovanje v prometu - nezgoda z delovnim strojem - odškodnina za nepremoženjsko škodo
Do drugačnega zaključka tudi ne privede dejstvo, da se je s traktorjem po silosu vozilo, ker je bila ravno vožnja s traktorjem po silaži namenjena teptanju silaže in s tem povezane uporabe traktorja kot delovnega stroja. V danem primeru je torej šlo za delovni proces teptanja koruzne silaže, ne pa za promet. Tožnika je tako traktor zbil v funkciji delovnega stroja, ne pa prometnega sredstva.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB – STATUSNO PRAVO
VSL0069710
OZ člen 28, 73. ZGD člen 32, 248. ZGD-1 člen 32, 266. ZPP člen 133, 133/1, 139, 139/3.
sprejem ponudbe – zahteva za zamenjavo obveznic za delnice - vročanje pošiljk – vročanje pravni osebi - zastopanje družbe - uprava d.d. - falsus procurator
Pravilo, da je uprava pristojna za izjavljanje in sprejemanje volje družbe, pomeni le, da je vsako pisanje, ki je naslovljeno na družbo kot pravno osebo (in ne vsebuje imena in priimka fizične osebe kot naslovnika), naslovljeno na njeno upravo.
Ni pomembno, kakšna je dejanska notranja organizacija družbe v zvezi s sprejemanjem pisnih sporočil in pošte, pač pa, kakšen videz te notranje organizacije družba kaže tretjim osebam, ki želijo z njo stopiti v stik.
Dolžnost tožene stranke, da sprejema pošiljke na svojem poslovnem naslovu, je dolžnost aktivnega ravnanja, ki se mu tožena stranka ne more izogniti. Če bi to svojo dolžnost odklonila in sprejem pošiljke zavrnila, ne da bi obenem kurirju tožeče stranke jasno in določno povedala, komu mora izročiti pisanje, bi se štela vročitev za pravilno opravljeno že s tem, ko bi izročevalec pisanje pustil v poslovnih prostorih tožene stranke.
Skladno s 73. členom OZ tudi izjava, ki jo da neupravičena oseba, veže naslovnika, kar pomeni, da celo morebiten dvom, ali je izjavo dala upravičena oseba, naslovnika ne upravičuje, da se sam enostransko odloči, da takšne izjave ne bo upošteval.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0078322
ZPP člen 214, 214/2, 341. OZ člen 35, 86, 86/1. ZUN člen 46, 46/2. ZPZS člen 58. SZ člen 9, 9/1. ZZK-1 člen 243.
prodajna pogodba - dvojna prodaja – funkcionalno zemljišče – pravni promet s funkcionalnim zemljiščem – skupno funkcionalno zemljišče – družbena lastnina – pravica uporabe - ničnost
Sporno zemljišče je bilo s prostorskimi načrti, veljavnimi v času sklenitve pogodbe, predvideno kot zunanja ureditev poslovnih objektov z namenom, da bo služilo za normalno rabo poslovnih objektov. Zgrajeno je skladno z urbanističnim načrtom ter skladno z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem, prej skladno s prostorskimi akti in upravnimi dovoljenji, ki so veljali v času izgradnje poslovne stavbe, zato ustreza pojmu skupnega funkcionalnega zemljišča več objektov.