OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0069690
OZ člen 6, 6/2, 131, 131/1, 766, 768. ZOdv člen 11, 11/2, 59.
mandatna pogodba - vzročna zveza - odškodninska odgovornost odvetnika - dolžnosti odvetnika - uspeh v postopku
V pravdi iz naslova odvetnikove odškodninske odgovornosti mora sodišče hipotetično presoditi, kako bi se postopek, v katerem je odvetnik storil napako, s pretežno verjetnostjo končal.
Glavni razlog prometne nesreče je bil v nenadnem in nenadzorovanem prihodu konja na vozišče, ki je presekal pot motoristu tako, da je trčil vanj. Tožnikova prehitra vožnja (po ugotovitvah izvedenca najmanj 55 km/h, ki je bila kljub temu v okviru dovoljene hitrosti 90 km/h), zato ne more biti ocenjena kot višji tožnikov soprispevek k nastanku škode.
Zastopanje mora temeljiti na veljavnem pravnem temelju (v konkretnem primeru pooblastilu), ki mora praviloma obstajati v trenutku, ko se izjava volje daje, druga stranka pa mora tudi vedeti, da gre za zastopanje in da torej pooblaščenec izjavlja voljo v imenu zastopanega.
To, da je v pogodbi kot zakonita zastopnica tožeče stranke (v uvodu) navedena direktorica, tudi sicer ne pomeni, da pooblastila ni bilo. Nobene ovire namreč ni, da je pooblastilo dano posebej, saj gre za mandatno razmerje med pooblastiteljem in pooblaščencem.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078706
OZ člen 561, 561/3. ZPP člen 182, 182/2, 185, 186.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti - sprememba tožbe - sklep o spremembi tožbe - smrt preživljanca med pravdo - podredni zahtevek - sodno znana dejstva
Tožena stranka delu spremenjene tožbe ni nasprotovala. V takih primerih izdaja posebnega sklepa o spremembi tožbe ni potrebna.
Če sodišče ugodi primarnemu zahtevku, se v podrednega ne sme spuščati in o njem odločati.
Sodišče po uradni dolžnosti ne izvaja dokazov, tudi če gre za javno dostopne podatke iz sodne evidence. Ne gre za notorna dejstva, pač pa za sodno znana dejstva, ki so predmet obravnavanja pri ugotavljanju dejanskega stanja.
Razveze pogodbe o dosmrtnem preživljanju zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti ne more zahtevati tisti pogodbenik, ki sopogodbeniku neutemeljeno odklanja ali kako drugače preprečuje izvrševanje prevzetih obveznosti.
ZP-1 člen 47, 143, 143/1, 143/1-3, 143/2, 144, 144/1, 145, 145/2. Pravilnik o pogojih hrambe in upravljanja z zaseženimi predmeti, o postopku za vpis v register pooblaščenih izvršiteljev ter o tarifi za plačilo dela in stroškov pooblaščenega izvršitelja člen 17, 17/1, 17/2, 17/3. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 61.
zaseg in hramba odvzetih predmetov – stroški postopka – stroški vleke vozila – stroški upravljanja in hrambe vozila – obrazložitev sklepa o stroških – pravica do pravnega sredstva – obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja
Sodišče prve stopnje pri odločitvi ni v celoti preverilo pravilnosti priglasitve oziroma potrebnosti priglašenih stroškov vleke in hrambe vozila.
Ni naloga sodišča, da bi se pri imenovanju članov upniškega odbora moralo ukvarjati z vprašanjem pravilnosti vodenja poslovnih knjig stečajnega dolžnika, predvsem glede na to, da ni nihče zatrjeval, da bi pri katerem od v upniški odbor imenovanih upnikov obstajali izključitveni razlogi iz drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP.
Odklop vode s strani upravljalca vodovoda ni bil protipraven, ker je imel ustrezno zakonsko podlago in je bil posledica neporavnanih obveznosti tožnika za dobavo vode.
Predpostavka za izdajo vmesnega sklepa ni soglasje udeležencev, ampak presoja sodišča, da je pripravljena strokovna podlaga primerna za izvedbo katastrskega vpisa.
Oškodovanec mora dokazati obstoj in višino škode ter vzročno zvezo med protipravnim ravnanjem in nastalo škodo, povzročitelj pa se odgovornosti razbremeni, če dokaže, da ni kriv oz. da za nastalo škodo ni odgovoren.
Ker je vsak etažni lastnik dolžan vzdrževati svoje naprave in instalacije v takem stanju, da lastnikom sosednjih etažnih enot ne nastaja škoda, je pravno nepomembno, ali je do izliva vode prišlo zaradi odprtega ali dotrajanega ventila, ali kakšne druge napake na napeljavi. Očitno je, da toženec ni poskrbel za tako stanje te instalacije, da bi bila vodotesna.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - stavbna pravica – ustanovitev stavbne pravice – pripoznava zahtevka
Le s stavbno pravico se pridobi pravica imeti v lasti zgradbo določeno časovno obdobje nad ali pod tujo nepremičnino. Takšna stavbna pravica pa se lahko ustanovi le s pravnim poslom in ne tudi na podlagi zakona ali z odločbo državnega organa.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - nemožnost uporabe nepremičnine - solastnina - fikcija vročitve - prepozna pritožba
Komur uporaba solastne nepremičnine ni bila preprečevana in jo je lahko uporabljal, kot ga je bila volja, ne more biti prikrajšan; niti ne more biti obogaten, kdor drugemu solastniku ni preprečeval uporabe in je lahko ta nepremičnino vseskozi uporabljal.
izračun nujnega deleža - vstopna pravica - pozneje najdeno premoženje - agrarna skupnost
Če bi zapustnikova vdova še živela, bi bila na novo najdenem premoženju upravičena do nujnega deleža v višini 1/4. Vstopna pravica, po kateri bodo ta nujni delež dedovale udeleženke, pomeni pravico potomca, da deduje dedni delež, ki bi pripadel njegovemu predniku, kadar prednik ne deduje. Udeleženke bodo tako skupaj podedovale 1/4 delež v gotovini v smislu drugega odstavka 8. člena ZPVAS, na vsako od njih pa odpade delež v višini 1/28.
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – subjektivni zastaralni rok – stabilizacija zdravstvenega stanja – skrbnost pri uveljavljanju odškodnine
Škoda, ki jo je tožnik utrpel, so fizične in psihične bolečine ter nevšečnosti, ki so ga po njegovi izpovedi pestile vse od škodnega dogodka dalje. Da ne bi poznal vzroka teh težav ali jih pripisoval kakšnemu drugemu vzroku, tožnik niti zatrjeval niti izpovedoval. V takih okoliščinah je dejstvo, kdaj so bile posledice škodnega dogodka diagnosticirane in kdaj je tožnik vsebino te diagnoze dojel, manj pomembne. Tako kot pri zdravljenju, se tudi pri uveljavljanju škode od oškodovanca zahteva skrbnost. Oškodovanec mora tako pri zdravljenju (zmanjševanju škode) kot pri uveljavljanju odškodnine ravnati skrbno.
dolžnost izvedbe dokaza z izvedencem- dokazna ocena - dodelitev otroka - pomen otrokove izjave - pravica do sodnega varstva
Sodišče ne more samo podati strokovne ocene o psihološkem pomenu otrokove izjave. S tem znanjem namreč ne razpolaga, zato potrebuje pomočnika - to je izvedenca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0071797
SZ-1 člen 112, 112/1, 112/3. ZPP člen 212, 285.
sklepčnost tožbe – odpoved najemnega razmerja iz krivdnih razlogov – oblikovalni tožbeni zahtevek – tožba na izpraznitev stanovanja – materialno procesno vodstvo
Ker je med pravdnima strankama sporno, ali je krivdni razlog za odpoved najemne pogodbe podan, bi morala tožeča stranka poleg tožbe na izpraznitev stanovanja podati tudi tožbeni zahtevek na razveljavitev najemne pogodbe.
Sodišče tako odloča o soglasju k plačilu stroškov na predlog upravitelja, kar pa predpostavlja, da je upravitelj tak predlog tudi podal in v njem predlagal izdajo soglasja k izplačilu stroškov ter tudi utemeljil, zakaj bi bilo izplačilo stroškov utemeljeno, nasprotno mora zato upnik, če se upravitelj ne strinja s plačilom teh stroškov in zato ne predlaga izdaje soglasja k plačilu stroškov, za poplačilo teh stroškov vložiti ustrezno tožbo, do poplačila pa je upravičen le, če je stečajnemu dolžniku tako plačilo naloženo. Nikakor pa se utemeljenost stroškov ob nasprotovanju upravitelja ne presoja v stečajnem postopku, ki temu ni namenjen.
OZ člen 376. Pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - izguba zavarovalnih pravic - odklonitev preizkusa alkoholiziranosti zaradi poškodbe glave
Toženec ni uspel dokazati, da bi na njegovo ravnanje (odklonitev preizkusa alkoholiziranosti) vplivala poškodba glave in da bi dokazal, da ni kriv za obstajanje okoliščin, v katerih v skladu s prvim odstavkom 3. člena Splošnih pogojev pride do izgube zavarovalnih pravic.
mandatna pogodba – podjemna pogodba - odstop od pogodbe
Podjemna pogodba se šteje kot obligacija rezultata, mandatar pa se z mandatno pogodbo zaveže le, da si bo končni interes prizadeval uresničiti. Klavzula „na ključ“ ima zato v tem kontekstu precej pomembno težo, saj nedvoumno kaže, da se je v obravnavanem poslu tožeča stranka zavezala doseči končen rezultat, to je izvedbo vseh storitev.
Možnosti, da pogodbena stranka naknadno prekliče že dano soglasje k pogodbi, t.j. da jo razveljavi, so omejene in pridržane le za najhujše hibe v sklenitveni fazi pogodbe.