Prvostopenjsko sodišče je materialnopravno zmotno presodilo, da je v primeru odpovedi najema poslovnih prostorov treba uporabiti kogentne določbe ZPSPP kot specialnega zakona. V obravnavanem primeru je treba kot specialen predpis uporabiti določbe ZIPRS0607 glede na status tožene stranke kot najemojemalca, ki je proračunski uporabnik in ki v 21. členu določa največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - nemožnost uporabe nepremičnine - solastnina - fikcija vročitve - prepozna pritožba
Komur uporaba solastne nepremičnine ni bila preprečevana in jo je lahko uporabljal, kot ga je bila volja, ne more biti prikrajšan; niti ne more biti obogaten, kdor drugemu solastniku ni preprečeval uporabe in je lahko ta nepremičnino vseskozi uporabljal.
Nepravnomočna sodba izkazuje, da so razlogi, ki govore v prid obstoju zatrjevanega dejstva, močnejši od razlogov, ki govore proti.
Nevarnost iz prve alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ ni opredeljena kot subjektivna, temveč kot objektivna. Zato se ne zahteva izkaz delovanja oz. izkaz vzroka, ki naj bi dal posledico. Zadostuje že verjeten izkaz nastanka posledice same, torej nevarnosti za bodočo izterjavo.
Ker je po določbi 2. odstavka 272. člena ZFPPIPP relevantno le razmerje med pogodbenima strankama in njuna poslovna praksa oz. poslovni običaji, je neupoštevna pritožbena trditev o obči slovenski praksi zamujanja s plačili, upoštevaje širše gospodarske razmere in prakse tožeče stranke z njenimi drugimi poslovnimi partnerji.
Po nastopu insolventnosti družba ne sme opravljati nobenih plačil, razen tistih, ki so nujna za redno poslovanje družbe. Katera so plačila, nujna za redno poslovanje družbe, opredeljuje 2. odstavek 34. člena ZFPPIPP, torej so vsi upniki terjatev iz 2. odstavka 34. člena ZFPPIPP v razmerju do dolžnika v enakem položaju in jih mora insolventna družba tudi enako obravnavati.
Stranka mora spoštovati temeljno pravilo, da mora obseg stroškov, ki jih uveljavlja od nasprotne stranke, skrčiti na tisto najmanjšo mero, ko je še mogoče učinkovito varstvo njenih lastnih interesov.
ZP-1 člen 2, 2/2. ZVCP-1 člen 32, 32/3. ZPrCP člen 3, 3/2, 46. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-34. Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah člen 22, 89.
hitrost vožnje – najvišje dovoljene hitrosti – naselje – označitev – postavljanje prometne signalizacije – obstoj prekrška – meje sankcioniranja prekrškov – časovna veljavnost zakona – milejši predpis – uporaba milejšega zakona
Hitrost v naselju ni omejena šele oziroma samo na območju stanovanjskih stavb, ampak na celotnem območju naselja, torej že pri prometnem znaku za začetek naselja, ki mora biti postavljen tako, da zagotavlja varno izvajanje prometnih pravil, in tudi na območju poslovnih stavb, tudi če se naselje z njimi začne, saj mora biti varno vključevanje v promet na cesti v naselju udeležencem zagotovljeno ne glede na to, ali se v promet vključujejo izpred stanovanjske ali poslovne stavbe.
Tožnik je po pravnomočnosti sodbe, s katero je bilo ugotovljeno, da mu je tožena stranka nezakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi, s toženo stranko podpisal Sporazum o poravnavi. Iz Sporazuma izrecno izhaja, da tožnik izjavlja, da so s tem podpisom poravnane vse obveznosti tožene stranke iz sodbe ter se izrecno odreka zahtevku po ponovi zaposlitvi pri toženi stranki. Tožnik se je dogovoril za način izvršitve sodne odločitve, sporazum je prebral, ga je podpisal in ga tudi razumel, torej sporazum velja. Glede na to, da iz poravnave izhaja, da so poravnane vse obveznosti iz sodbe in se tožnik odreka zahtevku po ponovni zaposlitvi pri toženi stranki, tožnikov tožbeni zahtevek za priznanje in poravnavo vseh pravic iz delovnega razmerja za določeno obdobje, izplačila regresov za letni dopust in plačila dela plače na podlagi uspešnosti, ni utemeljen.
odpoved dediščini - odstop dednega deleža - pozneje najdeno premoženje
Izjavo o odstopu dednega deleža sodediču je treba šteti za sprejem dediščine in za sočasen odstop dednega deleža sodediču. Sodedič odstopa svoj dedni delež le na tedaj znanem premoženju, njegova izjava pa ne velja tudi za pozneje najdeno premoženje.
Okoliščina, da drugo tožnik ni profesionalni fotograf (in da toženec fotografij ni naročil), nikakor ni razlog, da se v zvezi z višino avtorskega honorarja, ki mu gre, ne bi uporabil predloženi cenik Obrtne zbornice Slovenije. Ta predstavlja namreč povsem ustrezno podlago.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0078687
URS člen 26. OZ člen 148. ZIP člen 22.
odškodninska odgovornost države – odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ – protipravno ravnanje sodišča – nezakonit izvršilni postopek – prodaja solastniškega deleža – vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze – opustitev vložitve pravnega sredstva
Med nastalo škodo in ugotovljenim protipravnim ravnanjem izvršilnega sodišča je bila zaradi opustitev pritožnika samega (ni vložil pravnega sredstva zoper napačno izdani sklep izvršilnega sodišča) pretrgana relevantna vzročna zveza.
Stranka, ki meni, da je z nezakonitim delom pristojnega organa prikrajšana za svojo pravico, ne more uspešno terjati satisfakcije v obliki denarne odškodnine, če je zanemarila v postopku zakonsko predvidena sredstva, namenjena prav preprečitvi nastanka za stranko neugodnih posledic morebitnih procesnih kršitev in varovanju njenih materialnopravnih pravic.
padec v trgovini - razlitje mehčalca - odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
V ravnanju tožnice ni nikakršnega soprispevka. Glede na dejstvo, da so bila tla ravna, v avli pa je bilo malo ljudi, tožnici ni mogoče očitati premajhne skrbnosti pri hoji. Nerazumno je pričakovati, da oseba pri hoji v takšnih okoliščinah, kot se je nahajala tožnica, ves čas gleda predse in pod noge.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - reorganizacija - oakt o sistemizaciji
Delodajalec se lahko odloči za drugačno organizacijo oziroma način dela, tako da delovne naloge drugače razporedi med zaposlene, ali jih odda zunanjim izvajalcem, kar ima lahko za posledico tudi ukinitev prejšnjega samostojnega delovnega mesta ali zmanjševanje delavcev. Vsak gospodarski subjekt ima pravico, da organizira poslovni proces v skladu s svojimi poslovnimi potrebami, v te odločitve pa se sodišče ne more spuščati.
Sodišče mora pri ugotavljanju zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov presoditi le, ali so podani razlogi, ki jih je tožena stranka navedla v odpovedi, ter ali je tožena stranka ravnala v skladu s 3. odstavkom 88. člena ZDR, ki določa, da mora delodajalec v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga preveriti, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja ter mu ponuditi sklenitev nove pogodbe za ustrezno delo. Sprememba obstoječega ali sprejem novega akta o sistemizaciji ni pogoj za reorganizacijo in ne za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Če lastnik ravna skladno s 507. členom OZ, mora predkupni upravičenec, da uveljavi svojo predkupno pravico, hkrati z izjavo, da bo izkoristil svojo predkupno pravico, plačati tudi kupnino, navedeno v obvestilu lastnika o nameravani prodaji oziroma jo (če so za to izpolnjeni pogoji) položiti pri sodišču.
izključitev družbenika iz d.o.o. – izpodbojna tožba – prekluzivni rok – sklepčnost – izpodbijanje sklepa skupščine – ničnost sklepa skupščine
Tožnik sodnega varstva z izpodbijanjem skupščinskega sklepa ni izkoristil, zato neutemeljeno poskuša zatrjevano neutemeljenost razlogov za izključitev uveljaviti kot ničnostni razlog. Izključitev družbenika iz družbe zaradi ravnanja, ki škodi družbi in krni njen ugled, samo po sebi ni nemoralno dejanje, niti ni v nasprotju z javnim redom.
domneva umika pritožbe - plačilo sodne takse - procesna predpostavka - vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiva zamuda - bolezen
Zamuda ni opravičljiva, če stranka ni ravnala tako, kot bi se od nje pričakovalo.
Da toženec ni dvignil pošte od pooblaščenca, v kateri je bil taksni nalog, ni opravičljiv razlog za neplačilo sodne takse. Toženca ni možno prisiliti, da dviguje pošto, ki pride na njegov naslov. To je stvar njegovega voljnega ravnanja.
Bolezen je lahko razlog za vrnitev v prejšnje stanje, vendar ta mora biti nenadna in takšne vrste, da onemogoči opravo procesnega dejanja.
Res velja načelo zaupanja v zemljiško knjigo, ki pomeni tudi, da se šteje, da je zainteresiranim obstoj darilne pogodbe postal znan najkasneje ob vpisu v zemljiško knjigo (to je 28.4.2003), vendar to ne pomeni, da ni mogoče, ob obstoju posebnih okoliščin, ugotoviti tudi drugače. V obravnavani zadevi je potrebno upoštevati, da je toženec nekaj mesecev pred vknjižbo darilne pogodbe sklenil s tožnico sporazum, v katerem ji je prepustil svoj delež na sporni nepremičnini. S tem je zavedel tožnico, ki zato ni imela nobenega razloga, da bi preverjala vpise v zemljiški knjigi. Takoj, ko so bili izpolnjeni pogoji za vpis lastninske pravice nanjo (oziroma celo nekaj dni pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo) je tožnica začela z ustreznimi postopki in šele takrat ugotovila, da je toženec nepremičnino v celoti prenesel na toženko. V taki situaciji, ko je „zamudo“ z nepoštenim ravnanjem povzročil toženec in ko gre za neodplačno pogodbo, pa je treba šteti, da se je tožnica s sklenitvijo darilne pogodbe seznanila šele v aprilu 2004 in je torej tožba, vložena septembra 2004, pravočasna. Drugačna odločitev bi bila v nasprotju s temeljnim načelom vestnosti in poštenja.
Toženka neutemeljeno poudarja pomen nepredložitve ustreznega seznama strank oziroma posredniškega dnevnika, saj ta po OZ nima narave absolutnega oziroma privilegiranega dokaza. Namenjen je namreč dokazovanju vsebine posla, ne pa tudi dejanske sklenitve pogodbe. V konkretnem primeru bi torej lahko služil kot dokaz števila strank, ki jih je za toženko pridobila tožnica in za katere je v primeru sklenitve pogodb upravičena uveljavljati provizijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0076834
ZPP člen 286, 286/1, 286a. OZ člen 649. Pravilnik o načinu označitve in organizaciji ureditve gradbišča, o vsebini in načinu vodenja dnevnika o izvajanju del in o kontroli gradbenih konstrukcij na gradbišču člen 12, 12/4.
Tožeča stranka je svojo prvo pripravljalno vlogo vložila pred prvim narokom za glavno obravnavo, pri tem pa je sodišče prve stopnje pred tem ni pozvalo na predložitev vloge v smislu 286.a člena ZPP. V takem primeru mora stranka navesti vsa dejstva in predlagati vse potrebne dokaze najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo.
Z zapisom v gradbenem dnevniku sredi opravljanja del ni mogoče utemeljevati obstoja napak ob koncu del.