STEČAJNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063717
Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 22, 22-2, 22-3. Uredba sveta ES št. 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti člen 5, 5/1, 5/3. ZMZPP člen 17, 60, 61.
ZFPPIPP člen 277, 277/3, 277/4, 277/4-2, 278, 278/2. ZPP člen 181, 181/2.
izpodbojna tožba - povračilni zahtevek - pristojnost slovenskega sodišča - izključna pristojnost - uporaba prava v primeru insolvenčnih postopkov v eu - varovanje stvarnih pravic - pravo države, v kateri je register
Uredba sveta (ES) 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruseljska uredba I), ki se pri nas neposredno uporablja, določa, da je v postopkih, katerih predmet je veljavnost odločitev organov gospodarske družbe, podana izključna pristojnost sodišča po sedežu te družbe, v postopkih, katerih predmet je veljavnost vpisov v javne knjige, pa je podana izključna pristojnost sodišča države, kjer se vodi javna knjiga.
Okoliščina, da drugo tožnik ni profesionalni fotograf (in da toženec fotografij ni naročil), nikakor ni razlog, da se v zvezi z višino avtorskega honorarja, ki mu gre, ne bi uporabil predloženi cenik Obrtne zbornice Slovenije. Ta predstavlja namreč povsem ustrezno podlago.
ZP-1 člen 47, 143, 143/1, 143/1-3, 143/2, 144, 144/1, 145, 145/2. Pravilnik o pogojih hrambe in upravljanja z zaseženimi predmeti, o postopku za vpis v register pooblaščenih izvršiteljev ter o tarifi za plačilo dela in stroškov pooblaščenega izvršitelja člen 17, 17/1, 17/2, 17/3. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 61.
zaseg in hramba odvzetih predmetov – stroški postopka – stroški vleke vozila – stroški upravljanja in hrambe vozila – obrazložitev sklepa o stroških – pravica do pravnega sredstva – obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja
Sodišče prve stopnje pri odločitvi ni v celoti preverilo pravilnosti priglasitve oziroma potrebnosti priglašenih stroškov vleke in hrambe vozila.
Zemljiškoknjižno dovolilo je razpolagalni pravni posel, ki je potreben za pridobitev oziroma prenos lastninske pravice na nepremičninah. Če je bila na njegovi podlagi opravljena vknjižba lastninske pravice na nepremičnini, je treba izpodbojni zahtevek uveljaviti z izbrisno tožbo, razen če izbris izpodbijanih vpisov ni dovoljen. Izpodbojni zahtevek (ki zahteva razveljavitev zemljiškoknjižnega dovolila) bo v takšnem primeru torej pravilno postavljen le, če bo uveljavljen z izbrisno tožbo.
Dejanje pobota je mogoče izpodbiti, če se za njim skriva dogovor o nadomestni izpolnitvi. Za takšen primer gre, kadar je prodajna pogodba sklenjena z namenom, da upnik bodočega stečajnega dolžnika pride do popolnega plačila svoje prej nastale terjatve.
Toženi stranki sta z očitanim izkopom mineralnih surovin, ki so nedvomno v lasti tožeče stranke, brez dovoljenja ali katerekoli druge pravne podlage, torej protipravno, posegli v premoženje tožeče stranke, katerega sta uporabila za svoje potrebe in v svojo korist.
Izvrševalca izkopa ni šteti le tistega, ki je izkop neposredno opravil, ampak vsakega tistega, ki je tak izkop naročil in ga je štel za svojega in opravljenega po njegovi volji in njegovi odločitvi.
zbornica – plačilo članarine – pritožbeni razlogi – odločitev brez glavne obravnave - spor majhne vrednosti
Odločitev v sporu brez glavne obravnave lahko predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti.
začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – nevarnost za uveljavitev terjatve – prodaja premoženja – sprememba oblike premoženja – neznatna škoda
Zgolj dejstvo, da dolžnik prodaja neko premoženje, za obstoj predpostavke iz 2. odst. 270. čl. ZIZ ne zadostuje; upnik bi moral izkazati, da bo (ravno) zaradi tega konkretnega ravnanja dolžnika uveljavitev verjetno izkazane terjatve otežena ali preprečena, tega pa ne trdi, saj ne trdi, da bi bil sicer dolžnik prezadolžen ali da gre za edino njegovo premoženje.
ZZad člen 30, 33, 33/1, 33/2, 56. ZDR člen 1, 1/1, 7, 7/1, 7/2, 72.
poslovodna funkcija - zadruga - direktor - prenehanje funkcije - odpoklic - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - delovno razmerje - avtonomija strank
Tožena stranka (zadruga) je tožnika (direktorja zadruge) na seji upravnega odbora predčasno razrešila s funkcije direktorja iz razlogov, ker so bile investicije preplačane, ker se s finančnimi sredstvi ni ravnalo gospodarno, kar vse je vplivalo na poslabšanje likvidnosti zadruge. Zaradi predčasne razrešitve je tožniku z istim dnem prenehalo tudi delovno razmerje, saj sta se stranki v pogodbi o zaposlitvi izrecno dogovorili, da bo tožniku, v primeru predčasne razrešitve s funkcije, pogodba o zaposlitvi prenehala z dnem sklepa pristojnega organa o razrešitvi. Tožniku delovno razmerje ni prenehalo zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ampak skladno z določili pogodbe o zaposlitvi, kjer sta stranki uredili avtonomno prenehanje pogodbe o zaposlitvi, tožena stranka pa je tožniku tudi skladno z 2. odstavkom 33. člena ZZad pred odpoklicem dala možnost, da pojasni vsa dejstva in okoliščine, pomembne za odločitev.
Zaradi prenehanja mandata direktorja zadruge tožnik funkcije ni mogel več opravljati, kar pomeni, da je delo, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas, s tem dnem opravil. Razlog, zaradi katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas, je s tem dnem prenehal, s tem pa je prenehala veljati tudi pogodba o zaposlitvi za določen čas.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0078687
URS člen 26. OZ člen 148. ZIP člen 22.
odškodninska odgovornost države – odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ – protipravno ravnanje sodišča – nezakonit izvršilni postopek – prodaja solastniškega deleža – vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze – opustitev vložitve pravnega sredstva
Med nastalo škodo in ugotovljenim protipravnim ravnanjem izvršilnega sodišča je bila zaradi opustitev pritožnika samega (ni vložil pravnega sredstva zoper napačno izdani sklep izvršilnega sodišča) pretrgana relevantna vzročna zveza.
Stranka, ki meni, da je z nezakonitim delom pristojnega organa prikrajšana za svojo pravico, ne more uspešno terjati satisfakcije v obliki denarne odškodnine, če je zanemarila v postopku zakonsko predvidena sredstva, namenjena prav preprečitvi nastanka za stranko neugodnih posledic morebitnih procesnih kršitev in varovanju njenih materialnopravnih pravic.
ZPP člen 2, 2/1, 339, 339/1, 350, 350/3. OZ člen 131, 131/1, 147, 179, 352, 352/1.
prekoračitev tožbenega zahtevka - solidarna odgovornost - odškodnina za nepremoženjsko škodo - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka - odgovornost delodajalca za delavca - krivdna odgovornost - protipravnost - padec pri učenju vožnje z motorjem na poligonu - odmera odškodnine - telesne bolečine - strah - dokazno breme
Odločitev o razdelni odgovornosti, namesto vtoževane solidarne, ne pomeni prekoračitve tožbenega zahtevka.
Zastaranje odškodninske terjatve začne teči s trenutkom, ko je oškodovanec izvedel oziroma bi ob potrebni skrbnosti lahko izvedel za škodo. Ta pogoj je lahko izpolnjen šele tedaj, ko se škoda oziroma njen obseg stabilizira.
ZUJF člen 246, 246/2, 246/3. URS člen 2, 3.a, 3.a/3, 14, 66. ZDR člen 88, 89. PDEU člen 267, 267/1, 288, 288/3.
diskriminacija - starost - načelo zaupanja v pravo - načelo enakosti - varstvo dela - pravo unije - upokojitev - starostna pokojnina - ženske zavarovanke - začasni ukrepi na področju plač, povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov zaposlenih ter za omejevanje stroškov v javnem sektorju
Tožniku je delovno razmerje prenehalo zaradi izpolnitve pogojev za upokojitev na podlagi dokončnega sklepa tožene stranke, temelječega na 246. členu ZUJF (po katerem javnim uslužbencem, ki na dan uveljavitve ZUJF izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pogodba o zaposlitvi preneha veljati). Določba 246. člena ZUJF je bila veljavna in pravno upoštevna podlaga za izdajo izpodbijanih sklepov tožene stranke, zato tožnikov tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanega sklepa ni utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0074211
ZASP člen 130, 146.
javno priobčevanje glasbenih neodrskih del – plačilo nadomestila – avtorski honorar – dokazno breme – tarifa
S tem, ko je bilo izkazano, da je tožena stranka v novembru 2004 javno priobčevala neodrska glasbena dela, je bilo dokazno breme, da kasneje neodrskih glasbenih del ni več javno priobčevala, prevaljeno na toženo stranko.
Za veljavno sprejetje Pravilnika 2006 skupaj s tarifnim delom bi bilo potrebno soglasje reprezentativnih združenj, ki pa ga tožnik ni imel, pač pa je enostransko sprejel Pravilnik 2006, v tarifnem delu pa občutno (upoštevajoč inflacijo) dvignil višino nadomestil za uporabo glasbe. Pravilnik 2006 je bil torej sprejet v nasprotju z določili takrat veljavnega ZASP – UPB-1 in zato ni veljaven. Tožeča stranka lahko zaračuna toženi stranki le takšen avtorski honorar, kot je veljal po tarifi 1998.
ZP-1 člen 2, 2/2. ZVCP-1 člen 32, 32/3. ZPrCP člen 3, 3/2, 46. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-34. Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah člen 22, 89.
hitrost vožnje – najvišje dovoljene hitrosti – naselje – označitev – postavljanje prometne signalizacije – obstoj prekrška – meje sankcioniranja prekrškov – časovna veljavnost zakona – milejši predpis – uporaba milejšega zakona
Hitrost v naselju ni omejena šele oziroma samo na območju stanovanjskih stavb, ampak na celotnem območju naselja, torej že pri prometnem znaku za začetek naselja, ki mora biti postavljen tako, da zagotavlja varno izvajanje prometnih pravil, in tudi na območju poslovnih stavb, tudi če se naselje z njimi začne, saj mora biti varno vključevanje v promet na cesti v naselju udeležencem zagotovljeno ne glede na to, ali se v promet vključujejo izpred stanovanjske ali poslovne stavbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – ZDRAVSTVENO VARSTVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0063712
ZPP člen 287, 287/4. ZZVZZ člen 87.
dokazni sklep – sprememba dokaznega sklepa – odškodninski zahtevek – zavestno izpostavljanje nevarnosti poškodbe – privolitev v nastalo škodo – vzrok za škodo – ukrepi varstva pri delu
Poledenelost na zunanjih površinah v določenih vremenskih razmerah in na izpostavljenih mestih nikakor ni neobičajen pojav. Nasprotno, gre za takšen pojav, ki ga je že ob povprečni skrbnosti mogoče predvideti in se s primerno prilagojeno hojo ali obutvijo nevarnosti poškodbe tudi izogniti. Tožnik, ki je vede stopil na poledenelo površino, čeprav mu tega ni bilo treba, je bil torej skrajno malomaren, saj se je zavestno izpostavil nevarnosti poškodbe, kar pomeni, da je privolil v nastalo škodo.
Po ustaljeni sodni praksi je zahtevek po 87. člena ZZVZZ odškodninski in ne subrogacijski.
Prvostopenjsko sodišče je materialnopravno zmotno presodilo, da je v primeru odpovedi najema poslovnih prostorov treba uporabiti kogentne določbe ZPSPP kot specialnega zakona. V obravnavanem primeru je treba kot specialen predpis uporabiti določbe ZIPRS0607 glede na status tožene stranke kot najemojemalca, ki je proračunski uporabnik in ki v 21. členu določa največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let.
Zastopanje mora temeljiti na veljavnem pravnem temelju (v konkretnem primeru pooblastilu), ki mora praviloma obstajati v trenutku, ko se izjava volje daje, druga stranka pa mora tudi vedeti, da gre za zastopanje in da torej pooblaščenec izjavlja voljo v imenu zastopanega.
To, da je v pogodbi kot zakonita zastopnica tožeče stranke (v uvodu) navedena direktorica, tudi sicer ne pomeni, da pooblastila ni bilo. Nobene ovire namreč ni, da je pooblastilo dano posebej, saj gre za mandatno razmerje med pooblastiteljem in pooblaščencem.
neupravičena pridobitev – solastnina - uporabnina - pogoji za upravičenost do uporabnine - korist - prikrajšanje
Zgolj dejstvo, da solastnik solastne stvari ne uporablja, ne zadošča za zahtevek iz neupravičene pridobitve. Za takšen zahtevek je potrebno izkazati korist na strani tistega, ki solastno stvar uporablja in prikrajšanje na strani tistega, ki solastne stvari ne uporablja. Ker tožnica v postopku ni zatrjevala in izkazala, da je želela uporabljati sporno stanovanje in da ji je toženec to preprečeval, tožnica ni upravičena do uporabnine.
domneva umika pritožbe - plačilo sodne takse - procesna predpostavka - vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiva zamuda - bolezen
Zamuda ni opravičljiva, če stranka ni ravnala tako, kot bi se od nje pričakovalo.
Da toženec ni dvignil pošte od pooblaščenca, v kateri je bil taksni nalog, ni opravičljiv razlog za neplačilo sodne takse. Toženca ni možno prisiliti, da dviguje pošto, ki pride na njegov naslov. To je stvar njegovega voljnega ravnanja.
Bolezen je lahko razlog za vrnitev v prejšnje stanje, vendar ta mora biti nenadna in takšne vrste, da onemogoči opravo procesnega dejanja.