sklepčnost tožbe - zamudna sodba - odpravljiva nesklepčnost – ničnost – sporazum o delitvi skupnega premoženja
Že zgolj zaradi možnosti, da je sporazum o delitvi skupnega premoženja (ki je le kot veljaven akt ovira za sklepčnost tožbe) ničen, bi moralo sodišče opraviti pozivni postopek po tretjem odstavku 318. člena ZPP, ter tožniku omogočiti, da navede trditve, ki bi utemeljevale ničnost.
postopek odločanja sodišča prve stopnje po razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje v odločbi o kazenski sankciji
V ponovljenem postopku, ko sodišče prve stopnje odloča na glavni obravnavi le o kazenski sankciji, to je v delu sodbe sodišča prve stopnje, ki je bil z odločbo pritožbenega sodišča razveljavljen, se smiselno uporabljajo določbe naroka za izrek kazenske sankcije. Sodišče prve stopnje pa mora pred dokaznim postopkom za izrek kazenske sankcije predstaviti pravnomočen del sodbe, to je izreka o krivdi obtoženca. Gre namreč za en postopek in eno sodbo, v kateri je o krivdi obdolžena že pravnomočno odločeno, zato ni potrebno ponovno branje obtožnega akta.
ZDSS-1 člen 42. ZPP člen 185, 185/2, 185/7. ZUJF člen 246. URS člen 3.a, 14. ZDR člen 89. PDEU člen 267, 267/1, 288, 288/3.
javni uslužbenci - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo - sprememba tožbe - upokojitev - starost - diskriminacija
Tožnik je v zvezi z sklepoma tožene stranke o prenehanju pogodbe o zaposlitvi nepravilno in nespretno oblikoval tožbeni zahtevek, saj v njem ni izrecno navedel, da izpodbija tudi sklep Komisije za pritožbe. Ker pa se je v tem delu njegov tožbeni zahtevek glasil na ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev sklepa tožene stranke, ki je postal dokončen in ker je tudi iz obrazložitve spremembe tožbe razvidno, da tožnik uveljavlja ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev dokončne odločitve tožene stranke (sklep o prenehanju pogodbe o zaposlitvi pa je postal dokončen šele z vročitvijo sklepa Komisije za pritožbe), je tudi tako pomanjkljiv tožbeni zahtevek tožnika sposoben za meritorno obravnavanje.
ZDR v 89. členu govori o neutemeljenih razlogih za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, med katerimi našteva tudi starost in spol. V konkretnem primeru tožniku ni bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi (utemeljeni razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi so opredeljeni v 88. členu ZDR), temveč mu je pogodba o zaposlitvi prenehala na podlagi dokončnega sklepa tožene stranke, temelječega na 246. členu ZUJF (po katerem javnim uslužbencem, ki na dan uveljavitve tega zakona izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine na podlagi prvega odstavka 36. člena v povezavi s prvim odstavkom 54. člena oziroma četrtim odstavkom 430. člena ali 402. členom ali 404. členom ZPIZ-1, pogodba o zaposlitvi preneha veljati), ki ni v neskladju z načelom enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS, tudi upoštevaje primarno in sekundarno zakonodajo EU in sodno prakso sodišča EU. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev nezakonitosti tega sklepa in njegovo razveljavitev ni utemeljen.
izvedba dokaza z izvedencem - postavitev novega izvedenca - neuporabno izvedensko mnenje – poroštvena izjava – podpis poroštvene izjave
Izvedeniškemu mnenju grafologa ni mogoče očitati pomanjkljivosti, vendar pa izvedenec ni podal uporabnega odgovora na vprašanje, ki mu ga je sodišče zastavilo v zvezi s pristnostjo podpisa. V ponovljenem postopku bi po oceni pritožbenega sodišča toženki, na kateri je dokazno breme, da izkaže, da podpis na pogodbi ni pristen, morali omogočiti izvedbo predlaganega dokaza s postavitvijo novega izvedenca grafološke stroke.
izračun nujnega deleža - vstopna pravica - pozneje najdeno premoženje - agrarna skupnost
Če bi zapustnikova vdova še živela, bi bila na novo najdenem premoženju upravičena do nujnega deleža v višini 1/4. Vstopna pravica, po kateri bodo ta nujni delež dedovale udeleženke, pomeni pravico potomca, da deduje dedni delež, ki bi pripadel njegovemu predniku, kadar prednik ne deduje. Udeleženke bodo tako skupaj podedovale 1/4 delež v gotovini v smislu drugega odstavka 8. člena ZPVAS, na vsako od njih pa odpade delež v višini 1/28.
ZP-1 člen 47, 143, 143/1, 143/1-3, 143/2, 144, 144/1, 145, 145/2. Pravilnik o pogojih hrambe in upravljanja z zaseženimi predmeti, o postopku za vpis v register pooblaščenih izvršiteljev ter o tarifi za plačilo dela in stroškov pooblaščenega izvršitelja člen 17, 17/1, 17/2, 17/3. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 61.
zaseg in hramba odvzetih predmetov – stroški postopka – stroški vleke vozila – stroški upravljanja in hrambe vozila – obrazložitev sklepa o stroških – pravica do pravnega sredstva – obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja
Sodišče prve stopnje pri odločitvi ni v celoti preverilo pravilnosti priglasitve oziroma potrebnosti priglašenih stroškov vleke in hrambe vozila.
ZUJF člen 246. URS člen 2, 3.a, 3.a/3, 14, 66. ZDR člen 88, 89. PDEU člen 267, 267/1, 288, 288/3.
diskriminacija - starostna - spolna - načelo zaupanja v pravo - načelo enakosti - varstvo dela - pravo unije - upokojitev - starostna pokojnina - ženske zavarovanke - začasni ukrepi na področju plač, povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov zaposlenih ter za omejevanje stroškov v javnem sektorju
Tožniku je delovno razmerje prenehalo zaradi izpolnitve pogojev za upokojitev na podlagi dokončnega sklepa tožene stranke, temelječega na 246. členu ZUJF (po katerem javnim uslužbencem, ki na dan uveljavitve ZUJF izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pogodba o zaposlitvi preneha veljati). Določba 246. člena ZUJF je bila veljavna in pravno upoštevna podlaga za izdajo izpodbijanih sklepov tožene stranke, zato tožnikov tožbeni zahtevek na odpravo tega sklepa ni utemeljen.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL0078712
ZMZPP člen 94, 94/1, 99, 99/1, 99/2, 108, 108/6. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1, 319, 319/2, 421, 421/4.
varstvo, vzgoja in preživljanje skupnih otrok - prekinitev postopka - ugovor pravnomočno razsojene stvari - tuja sodna odločba - postopek za priznanje tuje sodne odločbe - predhodno vprašanje - pravnomočnost - litispendenca - mednarodni element - istovetnost zahtevka - spremenjene okoliščine - prirejenost postopkov
Le tuja sodna odločba, ki je zaradi priznanja izenačena z odločbo sodišča Republike Slovenije, ima v Republiki Sloveniji enak pravni učinek kot domača sodna odločba mdr. tudi učinek res iudicata.
Okoliščina, da toženka zahteva priznanje tuje sodne odločbe, bi v primeru ugoditve njeni zahtevi oziroma v primeru priznanja vplivala na procesne predpostavke za vodenje te pravde, saj predstavlja negativna procesna predpostavka res iudicata procesno oviro za njen nadaljnji tek in bi pogojevala zavrženje tožbe. Vprašanje, ali odločba sodišča ZDA izpolnjuje pogoje za priznanje v Republiki Sloveniji, bi zato lahko bilo predhodno vprašanje za presojo obstoja navedene negativne procesne predpostavke.
Ali gre za predhodno vprašanje, ki ga sodišče reši samo, ali pa sklene, da ga ne bo reševalo samo, kar pogojuje prekinitev postopka, je odvisno od okoliščine, ali je obravnavana pravda prej začeta pravda v isti pravni zadevi.
odpoved dediščini - odstop dednega deleža - pozneje najdeno premoženje
Izjavo o odstopu dednega deleža sodediču je treba šteti za sprejem dediščine in za sočasen odstop dednega deleža sodediču. Sodedič odstopa svoj dedni delež le na tedaj znanem premoženju, njegova izjava pa ne velja tudi za pozneje najdeno premoženje.
Okoliščina, da drugo tožnik ni profesionalni fotograf (in da toženec fotografij ni naročil), nikakor ni razlog, da se v zvezi z višino avtorskega honorarja, ki mu gre, ne bi uporabil predloženi cenik Obrtne zbornice Slovenije. Ta predstavlja namreč povsem ustrezno podlago.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0069690
OZ člen 6, 6/2, 131, 131/1, 766, 768. ZOdv člen 11, 11/2, 59.
mandatna pogodba - vzročna zveza - odškodninska odgovornost odvetnika - dolžnosti odvetnika - uspeh v postopku
V pravdi iz naslova odvetnikove odškodninske odgovornosti mora sodišče hipotetično presoditi, kako bi se postopek, v katerem je odvetnik storil napako, s pretežno verjetnostjo končal.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - reorganizacija - oakt o sistemizaciji
Delodajalec se lahko odloči za drugačno organizacijo oziroma način dela, tako da delovne naloge drugače razporedi med zaposlene, ali jih odda zunanjim izvajalcem, kar ima lahko za posledico tudi ukinitev prejšnjega samostojnega delovnega mesta ali zmanjševanje delavcev. Vsak gospodarski subjekt ima pravico, da organizira poslovni proces v skladu s svojimi poslovnimi potrebami, v te odločitve pa se sodišče ne more spuščati.
Sodišče mora pri ugotavljanju zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov presoditi le, ali so podani razlogi, ki jih je tožena stranka navedla v odpovedi, ter ali je tožena stranka ravnala v skladu s 3. odstavkom 88. člena ZDR, ki določa, da mora delodajalec v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga preveriti, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja ter mu ponuditi sklenitev nove pogodbe za ustrezno delo. Sprememba obstoječega ali sprejem novega akta o sistemizaciji ni pogoj za reorganizacijo in ne za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
posestna tožba - motenje posesti - odtujitev stvari, o kateri teče pravda - prepoved bodočih motilnih ravnanj
Če motilec odsvoji stvar, tožnik s posestno tožbo proti ne bo uspel, saj je dobra vera pridobitelja tista, ki povzroči, da bi bila dajatvena motenjska odločba proti njemu brez učinka. Za uporabo 190. člena ZPP v tovrstnih primerih ni možnosti.
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – subjektivni zastaralni rok – stabilizacija zdravstvenega stanja – skrbnost pri uveljavljanju odškodnine
Škoda, ki jo je tožnik utrpel, so fizične in psihične bolečine ter nevšečnosti, ki so ga po njegovi izpovedi pestile vse od škodnega dogodka dalje. Da ne bi poznal vzroka teh težav ali jih pripisoval kakšnemu drugemu vzroku, tožnik niti zatrjeval niti izpovedoval. V takih okoliščinah je dejstvo, kdaj so bile posledice škodnega dogodka diagnosticirane in kdaj je tožnik vsebino te diagnoze dojel, manj pomembne. Tako kot pri zdravljenju, se tudi pri uveljavljanju škode od oškodovanca zahteva skrbnost. Oškodovanec mora tako pri zdravljenju (zmanjševanju škode) kot pri uveljavljanju odškodnine ravnati skrbno.
dolžnost izvedbe dokaza z izvedencem- dokazna ocena - dodelitev otroka - pomen otrokove izjave - pravica do sodnega varstva
Sodišče ne more samo podati strokovne ocene o psihološkem pomenu otrokove izjave. S tem znanjem namreč ne razpolaga, zato potrebuje pomočnika - to je izvedenca.
neupravičena pridobitev – solastnina - uporabnina - pogoji za upravičenost do uporabnine - korist - prikrajšanje
Zgolj dejstvo, da solastnik solastne stvari ne uporablja, ne zadošča za zahtevek iz neupravičene pridobitve. Za takšen zahtevek je potrebno izkazati korist na strani tistega, ki solastno stvar uporablja in prikrajšanje na strani tistega, ki solastne stvari ne uporablja. Ker tožnica v postopku ni zatrjevala in izkazala, da je želela uporabljati sporno stanovanje in da ji je toženec to preprečeval, tožnica ni upravičena do uporabnine.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - nemožnost uporabe nepremičnine - solastnina - fikcija vročitve - prepozna pritožba
Komur uporaba solastne nepremičnine ni bila preprečevana in jo je lahko uporabljal, kot ga je bila volja, ne more biti prikrajšan; niti ne more biti obogaten, kdor drugemu solastniku ni preprečeval uporabe in je lahko ta nepremičnino vseskozi uporabljal.
O protipravnemu ravnanju ne moremo govoriti, če je škoda posledica običajnega, vsakodnevnega rizika, ki ga vsak človek z običajno, povprečno skrbnostjo zlahka nevtralizira tako, da do škode ne pride.