napotitev na pravdo – vezanost na napotitveni sklep – manj verjetna pravica
Za potrebe predmetnega postopka (napotitev na pravdo) zadošča, da so med dediči sporna dejstva, ki vplivajo na velikost deleža in presoja, katera pravica strank je manj verjetna.
Na pravdo napotena dediča nista vezana na izrek napotitvenega sklepa.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0069690
OZ člen 6, 6/2, 131, 131/1, 766, 768. ZOdv člen 11, 11/2, 59.
mandatna pogodba - vzročna zveza - odškodninska odgovornost odvetnika - dolžnosti odvetnika - uspeh v postopku
V pravdi iz naslova odvetnikove odškodninske odgovornosti mora sodišče hipotetično presoditi, kako bi se postopek, v katerem je odvetnik storil napako, s pretežno verjetnostjo končal.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - stavbna pravica – ustanovitev stavbne pravice – pripoznava zahtevka
Le s stavbno pravico se pridobi pravica imeti v lasti zgradbo določeno časovno obdobje nad ali pod tujo nepremičnino. Takšna stavbna pravica pa se lahko ustanovi le s pravnim poslom in ne tudi na podlagi zakona ali z odločbo državnega organa.
povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi okrnitve svobode – odškodnina zaradi neutemeljenega pripora – denarna odškodnina – povrnitev premoženjske škode – izgubljeni zaslužek – trditveno in dokazno breme – kršitev osebnostnih pravic – odškodninska odgovornost države – protipravnost ravnanja državnih organov
Pri višini odškodnine zaradi neutemeljenega pripora je sodna praksa kot pravno odločilne okoliščine izpostavila predvsem trajanje pripora, ugled, ki ga je oškodovanec prej užival v svojem okolju, zdravstvene posledice, ki so morda nastale zaradi odvzema prostosti, in posredno tudi naravo kaznivih dejanj, za katere je bil oškodovanec obtožen.
O sodnikovem protipravnem ravnanju govorimo le, če ni uporabil povsem jasne zakonske določbe ali če je predpis namerno razlagal v nasprotju z ustaljeno sodno prakso, seveda ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078652
OZ člen 300, 300/1, 300/3, 375, 773, 775. ZPP člen 8, 154, 158.
skrbništvo za poseben primer – mandatna pogodba – plačilo zapadlih kuponov – sodelovalna dolžnost – upniška zamuda – delni umik tožbe – stroški postopka
Toženka bi morala, čeprav je sodišče prve stopnje razmerje med njo in tožnikovo materjo štelo za zaupno, bolj določno navesti zneske oziroma datume izročitve denarja. Toženka ne more uspeti zgolj s pavšalnim sklicevanjem, da je izplačane kupone v celoti izročila tožnikovi sestri oziroma materi, pri čemer svojih trditev ne podkrepi z nobenimi dokazi.
Za prenos obveznic in izplačanih kuponov je potrebno tudi sodelovanje upnika. Odklonitev posredovanja naslova in številke bančnega računa predstavlja neizpolnitev sodelovalne dolžnosti, ki kot taka vodi v upniško zamudo.
V primeru delnega umika tožbe odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka poteka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerjajo po uspehu (154. člen ZPP). Ker so vsi pravdni stroški, ki se odmerjajo glede na vrednost spornega predmeta, nastali pred delnim umikom tožbe, se ti odmerjajo po višji vrednosti, končni uspeh strank pa po spremenjeni vrednosti.
STEČAJNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063717
Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 22, 22-2, 22-3. Uredba sveta ES št. 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti člen 5, 5/1, 5/3. ZMZPP člen 17, 60, 61.
ZFPPIPP člen 277, 277/3, 277/4, 277/4-2, 278, 278/2. ZPP člen 181, 181/2.
izpodbojna tožba - povračilni zahtevek - pristojnost slovenskega sodišča - izključna pristojnost - uporaba prava v primeru insolvenčnih postopkov v eu - varovanje stvarnih pravic - pravo države, v kateri je register
Uredba sveta (ES) 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruseljska uredba I), ki se pri nas neposredno uporablja, določa, da je v postopkih, katerih predmet je veljavnost odločitev organov gospodarske družbe, podana izključna pristojnost sodišča po sedežu te družbe, v postopkih, katerih predmet je veljavnost vpisov v javne knjige, pa je podana izključna pristojnost sodišča države, kjer se vodi javna knjiga.
pravnomočna odločitev v upravnem postopku – vezanost sodišča na pravnomočno odločbo - dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - določitev stikov
O vprašanju varstva in vzgoje mladoletnih hčera je bilo že pravnomočno odločeno v upravnem postopku, na kar je sodišče vezano. Pri odvzemu otroka gre namreč za odvzem pravice do vzgoje in varstva otroka staršem, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ko je v skladu z drugim odstavkom 319. člena ZPP tožbo v delu, v katerem je prva tožnica zahtevala, da se ji mladoletne hčere dodelijo v varstvo in vzgojo, zavrglo.
Za primere neupravičene obogatitve, nastale z uporabo, je potrebno uporabiti pravila iz 95. in 96. člena SPZ. Gre namreč za predpis, ki je v razmerju do pravil OZ kasnejši, pa tudi specialnejši.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0065466
OZ člen 46, 49, 104, 104/2, 103 110. ZST-1 člen 34. ZPP člen 116.
nastanek obveznosti – sklenitev pogodbe – menjalna pogodba – napake volje – bistvena zmota – prevara – prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve – pravica ene stranke. če druga ne izpolni svoje obveznosti – če je pravočasna izpolnitev bistvena sestavina pogodbe – razveza pogodbe po samem zakonu – začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – nepravočasno plačilo sodne takse – materialni prekluzivni rok – vrnitev v prejšnje stanje
Rok za plačilo sodne takse iz 34. člena ZST-1 je materialni zakonski rok, ki ga ni dovoljeno podaljšati in tudi vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude takega roka ni mogoča. Institut vrnitve v prejšnje stanje je po 116. členu ZPP namenjen izključno odpravi posledic zamude procesnih rokov, torej tistih, ki jih določa procesno pravo. Razpravljanje o tem, ali je toženka zamudila rok za izpolnitev svoje taksne obveznosti iz opravičenega vzroka ali ne, je torej odveč, saj v nobenem primeru ne more doseči vrnitve v prejšnje stanje in se tako izogniti zakonski domnevi o umiku svoje pritožbe.
dolžnost izvedbe dokaza z izvedencem- dokazna ocena - dodelitev otroka - pomen otrokove izjave - pravica do sodnega varstva
Sodišče ne more samo podati strokovne ocene o psihološkem pomenu otrokove izjave. S tem znanjem namreč ne razpolaga, zato potrebuje pomočnika - to je izvedenca.
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – subjektivni zastaralni rok – stabilizacija zdravstvenega stanja – skrbnost pri uveljavljanju odškodnine
Škoda, ki jo je tožnik utrpel, so fizične in psihične bolečine ter nevšečnosti, ki so ga po njegovi izpovedi pestile vse od škodnega dogodka dalje. Da ne bi poznal vzroka teh težav ali jih pripisoval kakšnemu drugemu vzroku, tožnik niti zatrjeval niti izpovedoval. V takih okoliščinah je dejstvo, kdaj so bile posledice škodnega dogodka diagnosticirane in kdaj je tožnik vsebino te diagnoze dojel, manj pomembne. Tako kot pri zdravljenju, se tudi pri uveljavljanju škode od oškodovanca zahteva skrbnost. Oškodovanec mora tako pri zdravljenju (zmanjševanju škode) kot pri uveljavljanju odškodnine ravnati skrbno.
Nepravnomočna sodba izkazuje, da so razlogi, ki govore v prid obstoju zatrjevanega dejstva, močnejši od razlogov, ki govore proti.
Nevarnost iz prve alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ ni opredeljena kot subjektivna, temveč kot objektivna. Zato se ne zahteva izkaz delovanja oz. izkaz vzroka, ki naj bi dal posledico. Zadostuje že verjeten izkaz nastanka posledice same, torej nevarnosti za bodočo izterjavo.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0078687
URS člen 26. OZ člen 148. ZIP člen 22.
odškodninska odgovornost države – odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ – protipravno ravnanje sodišča – nezakonit izvršilni postopek – prodaja solastniškega deleža – vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze – opustitev vložitve pravnega sredstva
Med nastalo škodo in ugotovljenim protipravnim ravnanjem izvršilnega sodišča je bila zaradi opustitev pritožnika samega (ni vložil pravnega sredstva zoper napačno izdani sklep izvršilnega sodišča) pretrgana relevantna vzročna zveza.
Stranka, ki meni, da je z nezakonitim delom pristojnega organa prikrajšana za svojo pravico, ne more uspešno terjati satisfakcije v obliki denarne odškodnine, če je zanemarila v postopku zakonsko predvidena sredstva, namenjena prav preprečitvi nastanka za stranko neugodnih posledic morebitnih procesnih kršitev in varovanju njenih materialnopravnih pravic.
Določbe 61. člena ZD specialno urejajo le omejeno uveljavljanje neveljavnosti (drugače kot to urejajo določbe OZ glede neveljavnosti pogodb – 93. oziroma 95. člen OZ), materialnopravno zgrešeno pa je stališče, da ni mogoč ugotovitveni zahtevek v primeru oporočiteljeve nesposobnosti za razsojanje ali zaradi tega, ker oporočitelj še ni bil star 15 let.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - odgovornost imetnika živali - soprispevek voznika - začasno zmanjšane življenjske aktivnosti - trajna narava duševnih bolečin - nevšečnosti med zdravljenjem - strah - sekundarni strah - pomanjkljiva trditvena podlaga - dokaz - zamudne obresti
Za psa, ki se giblje v bližini ceste, je dolžan poskrbeti njegov lastnik, zato od voznika, ki pravilno pelje po cesti, nikakor ni mogoče zahtevati, da bo v vsakem trenutku pričakoval, da mu na cesto lahko skoči pes ali kakšna druga žival. Povprečno skrben voznik lahko upravičeno pričakuje, da je pes šolan, vajen prometa in ne bo nenadoma skočil na cesto oziroma pred vozilo. Če do tega pride, je za škodo, ki jo pes povzroči, odgovoren izključno njegov lastnik in ni mogoče govoriti o soprispevku voznika.
Za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti gre oškodovancu odškodnina samo v izjemnih primerih, kamor obravnavana zadeva ne sodi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – ZDRAVSTVENO VARSTVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0063712
ZPP člen 287, 287/4. ZZVZZ člen 87.
dokazni sklep – sprememba dokaznega sklepa – odškodninski zahtevek – zavestno izpostavljanje nevarnosti poškodbe – privolitev v nastalo škodo – vzrok za škodo – ukrepi varstva pri delu
Poledenelost na zunanjih površinah v določenih vremenskih razmerah in na izpostavljenih mestih nikakor ni neobičajen pojav. Nasprotno, gre za takšen pojav, ki ga je že ob povprečni skrbnosti mogoče predvideti in se s primerno prilagojeno hojo ali obutvijo nevarnosti poškodbe tudi izogniti. Tožnik, ki je vede stopil na poledenelo površino, čeprav mu tega ni bilo treba, je bil torej skrajno malomaren, saj se je zavestno izpostavil nevarnosti poškodbe, kar pomeni, da je privolil v nastalo škodo.
Po ustaljeni sodni praksi je zahtevek po 87. člena ZZVZZ odškodninski in ne subrogacijski.
Polito milo na tleh šolskih sanitarij ni nekaj neobičajnega, česar tožnica kot čistilka ne bi mogla pričakovati, prav nasprotno, ravno s tovrstnimi pojavi bi morala glede na svoj položaj še posebej računati.
ZPP člen 2, 2/1, 339, 339/1, 350, 350/3. OZ člen 131, 131/1, 147, 179, 352, 352/1.
prekoračitev tožbenega zahtevka - solidarna odgovornost - odškodnina za nepremoženjsko škodo - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka - odgovornost delodajalca za delavca - krivdna odgovornost - protipravnost - padec pri učenju vožnje z motorjem na poligonu - odmera odškodnine - telesne bolečine - strah - dokazno breme
Odločitev o razdelni odgovornosti, namesto vtoževane solidarne, ne pomeni prekoračitve tožbenega zahtevka.
Zastaranje odškodninske terjatve začne teči s trenutkom, ko je oškodovanec izvedel oziroma bi ob potrebni skrbnosti lahko izvedel za škodo. Ta pogoj je lahko izpolnjen šele tedaj, ko se škoda oziroma njen obseg stabilizira.
ZUJF člen 246, 246/2, 246/3. URS člen 2, 3.a, 3.a/3, 14, 66. ZDR člen 88, 89. PDEU člen 267, 267/1, 288, 288/3.
diskriminacija - starost - načelo zaupanja v pravo - načelo enakosti - varstvo dela - pravo unije - upokojitev - starostna pokojnina - ženske zavarovanke - začasni ukrepi na področju plač, povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov zaposlenih ter za omejevanje stroškov v javnem sektorju
Tožniku je delovno razmerje prenehalo zaradi izpolnitve pogojev za upokojitev na podlagi dokončnega sklepa tožene stranke, temelječega na 246. členu ZUJF (po katerem javnim uslužbencem, ki na dan uveljavitve ZUJF izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pogodba o zaposlitvi preneha veljati). Določba 246. člena ZUJF je bila veljavna in pravno upoštevna podlaga za izdajo izpodbijanih sklepov tožene stranke, zato tožnikov tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanega sklepa ni utemeljen.