Predpostavka za izdajo vmesnega sklepa ni soglasje udeležencev, ampak presoja sodišča, da je pripravljena strokovna podlaga primerna za izvedbo katastrskega vpisa.
začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – nevarnost za uveljavitev terjatve – prodaja premoženja – sprememba oblike premoženja – neznatna škoda
Zgolj dejstvo, da dolžnik prodaja neko premoženje, za obstoj predpostavke iz 2. odst. 270. čl. ZIZ ne zadostuje; upnik bi moral izkazati, da bo (ravno) zaradi tega konkretnega ravnanja dolžnika uveljavitev verjetno izkazane terjatve otežena ali preprečena, tega pa ne trdi, saj ne trdi, da bi bil sicer dolžnik prezadolžen ali da gre za edino njegovo premoženje.
Tožnik je vložil tožbo zoper toženo stranko zaradi neizbire kandidata in podredno za plačilo odškodnine. Zato je ob vložitvi tožbe nastala taksna obveznost po 5. členu ZST-1.
Ker je tožnik s tožbo uveljavljal primarni zahtevek za razveljavitev izbirnega postopka in podredno za plačilo odškodnine, je potrebno takso odmeriti glede na primarni tožbeni zahtevek, ki ni premoženjske narave, po tar. št. 2211 ZST-1 (za postopek pred sodiščem prve stopnje na splošno) v višini 41,00 EUR.
izvedba dokaza z izvedencem - postavitev novega izvedenca - neuporabno izvedensko mnenje – poroštvena izjava – podpis poroštvene izjave
Izvedeniškemu mnenju grafologa ni mogoče očitati pomanjkljivosti, vendar pa izvedenec ni podal uporabnega odgovora na vprašanje, ki mu ga je sodišče zastavilo v zvezi s pristnostjo podpisa. V ponovljenem postopku bi po oceni pritožbenega sodišča toženki, na kateri je dokazno breme, da izkaže, da podpis na pogodbi ni pristen, morali omogočiti izvedbo predlaganega dokaza s postavitvijo novega izvedenca grafološke stroke.
sklepčnost tožbe - zamudna sodba - odpravljiva nesklepčnost – ničnost – sporazum o delitvi skupnega premoženja
Že zgolj zaradi možnosti, da je sporazum o delitvi skupnega premoženja (ki je le kot veljaven akt ovira za sklepčnost tožbe) ničen, bi moralo sodišče opraviti pozivni postopek po tretjem odstavku 318. člena ZPP, ter tožniku omogočiti, da navede trditve, ki bi utemeljevale ničnost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0071797
SZ-1 člen 112, 112/1, 112/3. ZPP člen 212, 285.
sklepčnost tožbe – odpoved najemnega razmerja iz krivdnih razlogov – oblikovalni tožbeni zahtevek – tožba na izpraznitev stanovanja – materialno procesno vodstvo
Ker je med pravdnima strankama sporno, ali je krivdni razlog za odpoved najemne pogodbe podan, bi morala tožeča stranka poleg tožbe na izpraznitev stanovanja podati tudi tožbeni zahtevek na razveljavitev najemne pogodbe.
Ker je spor o veljavnosti sklepov etažnih lastnikov mogoče rešiti le za vse etažne lastnike na enak način, bi moral tožnik tožbo naperiti zoper preostale etažne lastnike kot nujne enotne sospornike.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0070348
OZ člen 125, 125/1. SPZ člen 67, 68.
plačilo stroškov bivanja v solastni hiši – dogovor o načinu delitve stroškov – učinek dogovora – solastnina – upravljanje s stvarjo – sklep solastnikov
S sodno poravnavo dogovorjen način delitve stroškov elektrike in vode v solastni hiši zasleduje delitev teh stroškov skladno s porabo. Iz zapisa sodne poravnave je razvidno, da ne gre za začasno, ampak trajno rešitev. Obravnavano razmerje v zvezi s plačevanjem elektrike in vode je primerljivo s posli, ki so potrebni za obratovanje in vzdrževanje stvari, ki učinek sklepov solastnikov določa tudi v korist in breme pravnih naslednikov posameznega solastnika. Dogovora o načinu delitve stroškov elektrike in vode zato ni mogoče opredeliti po načelu relativnosti kot posel, ki ustvarja pravice in obveznosti samo med pogodbenima strankama.
Če lastnik ravna skladno s 507. členom OZ, mora predkupni upravičenec, da uveljavi svojo predkupno pravico, hkrati z izjavo, da bo izkoristil svojo predkupno pravico, plačati tudi kupnino, navedeno v obvestilu lastnika o nameravani prodaji oziroma jo (če so za to izpolnjeni pogoji) položiti pri sodišču.
dolžnost izvedbe dokaza z izvedencem- dokazna ocena - dodelitev otroka - pomen otrokove izjave - pravica do sodnega varstva
Sodišče ne more samo podati strokovne ocene o psihološkem pomenu otrokove izjave. S tem znanjem namreč ne razpolaga, zato potrebuje pomočnika - to je izvedenca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0074211
ZASP člen 130, 146.
javno priobčevanje glasbenih neodrskih del – plačilo nadomestila – avtorski honorar – dokazno breme – tarifa
S tem, ko je bilo izkazano, da je tožena stranka v novembru 2004 javno priobčevala neodrska glasbena dela, je bilo dokazno breme, da kasneje neodrskih glasbenih del ni več javno priobčevala, prevaljeno na toženo stranko.
Za veljavno sprejetje Pravilnika 2006 skupaj s tarifnim delom bi bilo potrebno soglasje reprezentativnih združenj, ki pa ga tožnik ni imel, pač pa je enostransko sprejel Pravilnik 2006, v tarifnem delu pa občutno (upoštevajoč inflacijo) dvignil višino nadomestil za uporabo glasbe. Pravilnik 2006 je bil torej sprejet v nasprotju z določili takrat veljavnega ZASP – UPB-1 in zato ni veljaven. Tožeča stranka lahko zaračuna toženi stranki le takšen avtorski honorar, kot je veljal po tarifi 1998.
ZFPPIPP člen 57, 97, 97/1, 126, 126/1, 126/2, 357.
soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka – status stranke insolvenčnega postopka – procesna legitimacija za pritožbo – zavrženje pritožbe
Ker upravitelj v stečajnem postopku nima statusa stranke insolvenčnega postopka, pač pa je organ sodišča, se neutemeljeno sklicuje na neenakopravnost v razmerju do pravic, ki jih imajo stranke insolvenčnega postopka.
Tudi upnica, v korist katere upravitelj zahteva soglasje sodišča za izplačilo nagrade iz stečajne mase v določeni višini, nima procesne legitimacije zoper odločitev sodišča, ki upravitelju soglasja za plačilo teh stroškov iz stečajne mase ni dalo, ker zakon ne določa, da se zoper tak sklep lahko pritožijo tudi tisti upniki, v čigar korist je upravitelj predlagal izplačilo stroškov stečajnega postopka iz stečajne mase.
dokaz z izvedencem - vzročna zveza - neizvedba dokaznega predloga
Neizvedba substanciranega dokaznega predloga je kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj stranki jemlje možnost dokazovanja pred sodiščem.
padec v trgovini - razlitje mehčalca - odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
V ravnanju tožnice ni nikakršnega soprispevka. Glede na dejstvo, da so bila tla ravna, v avli pa je bilo malo ljudi, tožnici ni mogoče očitati premajhne skrbnosti pri hoji. Nerazumno je pričakovati, da oseba pri hoji v takšnih okoliščinah, kot se je nahajala tožnica, ves čas gleda predse in pod noge.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0078687
URS člen 26. OZ člen 148. ZIP člen 22.
odškodninska odgovornost države – odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ – protipravno ravnanje sodišča – nezakonit izvršilni postopek – prodaja solastniškega deleža – vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze – opustitev vložitve pravnega sredstva
Med nastalo škodo in ugotovljenim protipravnim ravnanjem izvršilnega sodišča je bila zaradi opustitev pritožnika samega (ni vložil pravnega sredstva zoper napačno izdani sklep izvršilnega sodišča) pretrgana relevantna vzročna zveza.
Stranka, ki meni, da je z nezakonitim delom pristojnega organa prikrajšana za svojo pravico, ne more uspešno terjati satisfakcije v obliki denarne odškodnine, če je zanemarila v postopku zakonsko predvidena sredstva, namenjena prav preprečitvi nastanka za stranko neugodnih posledic morebitnih procesnih kršitev in varovanju njenih materialnopravnih pravic.
povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi okrnitve svobode – odškodnina zaradi neutemeljenega pripora – denarna odškodnina – povrnitev premoženjske škode – izgubljeni zaslužek – trditveno in dokazno breme – kršitev osebnostnih pravic – odškodninska odgovornost države – protipravnost ravnanja državnih organov
Pri višini odškodnine zaradi neutemeljenega pripora je sodna praksa kot pravno odločilne okoliščine izpostavila predvsem trajanje pripora, ugled, ki ga je oškodovanec prej užival v svojem okolju, zdravstvene posledice, ki so morda nastale zaradi odvzema prostosti, in posredno tudi naravo kaznivih dejanj, za katere je bil oškodovanec obtožen.
O sodnikovem protipravnem ravnanju govorimo le, če ni uporabil povsem jasne zakonske določbe ali če je predpis namerno razlagal v nasprotju z ustaljeno sodno prakso, seveda ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - nemožnost uporabe nepremičnine - solastnina - fikcija vročitve - prepozna pritožba
Komur uporaba solastne nepremičnine ni bila preprečevana in jo je lahko uporabljal, kot ga je bila volja, ne more biti prikrajšan; niti ne more biti obogaten, kdor drugemu solastniku ni preprečeval uporabe in je lahko ta nepremičnino vseskozi uporabljal.