Posesti ne moti samo tisti, ki neposredno izvede neko motenje, temveč tudi tisti, ki takšno motenje naroči ali z njim soglaša ali pa je motenje storjeno v njegovo korist, pa se od tega ne ogradi (dejanje odobrava, ga šteje v svojo korist, odklanja restitucijo).
Sodna praksa tudi prekaristu nudi posestno varstvo.
Ker je sodišče izvršbo nedenarne terjatve ustavilo, še preden so bile iz nepremičnine odstranjene premične stvari dolžnika, izvršilno dejanje deložacije še ni zaključeno.
napotitev na pravdo – vezanost na napotitveni sklep – manj verjetna pravica
Za potrebe predmetnega postopka (napotitev na pravdo) zadošča, da so med dediči sporna dejstva, ki vplivajo na velikost deleža in presoja, katera pravica strank je manj verjetna.
Na pravdo napotena dediča nista vezana na izrek napotitvenega sklepa.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - mandatna pogodba - pooblastilo - ničnost pogodbe – načelo enake vrednosti dajatev
V pravnem smislu se ne sme mešati pooblastila in pogodbe o naročilu. Pooblastilo ureja upravičenja pooblaščenca v zunanjem razmerju, torej v razmerju do tretjih. Pogodba o naročilu pa ureja njegov položaj v razmerju do naročitelja, torej v notranjem razmerju.
Prvostopenjsko sodišče je materialnopravno zmotno presodilo, da je v primeru odpovedi najema poslovnih prostorov treba uporabiti kogentne določbe ZPSPP kot specialnega zakona. V obravnavanem primeru je treba kot specialen predpis uporabiti določbe ZIPRS0607 glede na status tožene stranke kot najemojemalca, ki je proračunski uporabnik in ki v 21. členu določa največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – ZDRAVSTVENO VARSTVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0063712
ZPP člen 287, 287/4. ZZVZZ člen 87.
dokazni sklep – sprememba dokaznega sklepa – odškodninski zahtevek – zavestno izpostavljanje nevarnosti poškodbe – privolitev v nastalo škodo – vzrok za škodo – ukrepi varstva pri delu
Poledenelost na zunanjih površinah v določenih vremenskih razmerah in na izpostavljenih mestih nikakor ni neobičajen pojav. Nasprotno, gre za takšen pojav, ki ga je že ob povprečni skrbnosti mogoče predvideti in se s primerno prilagojeno hojo ali obutvijo nevarnosti poškodbe tudi izogniti. Tožnik, ki je vede stopil na poledenelo površino, čeprav mu tega ni bilo treba, je bil torej skrajno malomaren, saj se je zavestno izpostavil nevarnosti poškodbe, kar pomeni, da je privolil v nastalo škodo.
Po ustaljeni sodni praksi je zahtevek po 87. člena ZZVZZ odškodninski in ne subrogacijski.
Polito milo na tleh šolskih sanitarij ni nekaj neobičajnega, česar tožnica kot čistilka ne bi mogla pričakovati, prav nasprotno, ravno s tovrstnimi pojavi bi morala glede na svoj položaj še posebej računati.
Ker je spor o veljavnosti sklepov etažnih lastnikov mogoče rešiti le za vse etažne lastnike na enak način, bi moral tožnik tožbo naperiti zoper preostale etažne lastnike kot nujne enotne sospornike.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0070348
OZ člen 125, 125/1. SPZ člen 67, 68.
plačilo stroškov bivanja v solastni hiši – dogovor o načinu delitve stroškov – učinek dogovora – solastnina – upravljanje s stvarjo – sklep solastnikov
S sodno poravnavo dogovorjen način delitve stroškov elektrike in vode v solastni hiši zasleduje delitev teh stroškov skladno s porabo. Iz zapisa sodne poravnave je razvidno, da ne gre za začasno, ampak trajno rešitev. Obravnavano razmerje v zvezi s plačevanjem elektrike in vode je primerljivo s posli, ki so potrebni za obratovanje in vzdrževanje stvari, ki učinek sklepov solastnikov določa tudi v korist in breme pravnih naslednikov posameznega solastnika. Dogovora o načinu delitve stroškov elektrike in vode zato ni mogoče opredeliti po načelu relativnosti kot posel, ki ustvarja pravice in obveznosti samo med pogodbenima strankama.
sklepčnost tožbe - zamudna sodba - odpravljiva nesklepčnost – ničnost – sporazum o delitvi skupnega premoženja
Že zgolj zaradi možnosti, da je sporazum o delitvi skupnega premoženja (ki je le kot veljaven akt ovira za sklepčnost tožbe) ničen, bi moralo sodišče opraviti pozivni postopek po tretjem odstavku 318. člena ZPP, ter tožniku omogočiti, da navede trditve, ki bi utemeljevale ničnost.
zbornica – plačilo članarine – pritožbeni razlogi – odločitev brez glavne obravnave - spor majhne vrednosti
Odločitev v sporu brez glavne obravnave lahko predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti.
Zastopanje mora temeljiti na veljavnem pravnem temelju (v konkretnem primeru pooblastilu), ki mora praviloma obstajati v trenutku, ko se izjava volje daje, druga stranka pa mora tudi vedeti, da gre za zastopanje in da torej pooblaščenec izjavlja voljo v imenu zastopanega.
To, da je v pogodbi kot zakonita zastopnica tožeče stranke (v uvodu) navedena direktorica, tudi sicer ne pomeni, da pooblastila ni bilo. Nobene ovire namreč ni, da je pooblastilo dano posebej, saj gre za mandatno razmerje med pooblastiteljem in pooblaščencem.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - nemožnost uporabe nepremičnine - solastnina - fikcija vročitve - prepozna pritožba
Komur uporaba solastne nepremičnine ni bila preprečevana in jo je lahko uporabljal, kot ga je bila volja, ne more biti prikrajšan; niti ne more biti obogaten, kdor drugemu solastniku ni preprečeval uporabe in je lahko ta nepremičnino vseskozi uporabljal.
neupravičena pridobitev – solastnina - uporabnina - pogoji za upravičenost do uporabnine - korist - prikrajšanje
Zgolj dejstvo, da solastnik solastne stvari ne uporablja, ne zadošča za zahtevek iz neupravičene pridobitve. Za takšen zahtevek je potrebno izkazati korist na strani tistega, ki solastno stvar uporablja in prikrajšanje na strani tistega, ki solastne stvari ne uporablja. Ker tožnica v postopku ni zatrjevala in izkazala, da je želela uporabljati sporno stanovanje in da ji je toženec to preprečeval, tožnica ni upravičena do uporabnine.
Glavni razlog prometne nesreče je bil v nenadnem in nenadzorovanem prihodu konja na vozišče, ki je presekal pot motoristu tako, da je trčil vanj. Tožnikova prehitra vožnja (po ugotovitvah izvedenca najmanj 55 km/h, ki je bila kljub temu v okviru dovoljene hitrosti 90 km/h), zato ne more biti ocenjena kot višji tožnikov soprispevek k nastanku škode.
ZZad člen 30, 33, 33/1, 33/2, 56. ZDR člen 1, 1/1, 7, 7/1, 7/2, 72.
poslovodna funkcija - zadruga - direktor - prenehanje funkcije - odpoklic - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - delovno razmerje - avtonomija strank
Tožena stranka (zadruga) je tožnika (direktorja zadruge) na seji upravnega odbora predčasno razrešila s funkcije direktorja iz razlogov, ker so bile investicije preplačane, ker se s finančnimi sredstvi ni ravnalo gospodarno, kar vse je vplivalo na poslabšanje likvidnosti zadruge. Zaradi predčasne razrešitve je tožniku z istim dnem prenehalo tudi delovno razmerje, saj sta se stranki v pogodbi o zaposlitvi izrecno dogovorili, da bo tožniku, v primeru predčasne razrešitve s funkcije, pogodba o zaposlitvi prenehala z dnem sklepa pristojnega organa o razrešitvi. Tožniku delovno razmerje ni prenehalo zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ampak skladno z določili pogodbe o zaposlitvi, kjer sta stranki uredili avtonomno prenehanje pogodbe o zaposlitvi, tožena stranka pa je tožniku tudi skladno z 2. odstavkom 33. člena ZZad pred odpoklicem dala možnost, da pojasni vsa dejstva in okoliščine, pomembne za odločitev.
Zaradi prenehanja mandata direktorja zadruge tožnik funkcije ni mogel več opravljati, kar pomeni, da je delo, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas, s tem dnem opravil. Razlog, zaradi katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas, je s tem dnem prenehal, s tem pa je prenehala veljati tudi pogodba o zaposlitvi za določen čas.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0078687
URS člen 26. OZ člen 148. ZIP člen 22.
odškodninska odgovornost države – odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ – protipravno ravnanje sodišča – nezakonit izvršilni postopek – prodaja solastniškega deleža – vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze – opustitev vložitve pravnega sredstva
Med nastalo škodo in ugotovljenim protipravnim ravnanjem izvršilnega sodišča je bila zaradi opustitev pritožnika samega (ni vložil pravnega sredstva zoper napačno izdani sklep izvršilnega sodišča) pretrgana relevantna vzročna zveza.
Stranka, ki meni, da je z nezakonitim delom pristojnega organa prikrajšana za svojo pravico, ne more uspešno terjati satisfakcije v obliki denarne odškodnine, če je zanemarila v postopku zakonsko predvidena sredstva, namenjena prav preprečitvi nastanka za stranko neugodnih posledic morebitnih procesnih kršitev in varovanju njenih materialnopravnih pravic.