privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - upoštevanje okoliščin v času uveljavitve SZ - prenehanje stanovanjskega razmerja - stanovanjska hiša v gradnji - skupno premoženje zakoncev - podaritev deleža na skupnem premoženju zakoncu
Če zakonec po uveljavitvi SZ drugemu zakoncu odsvoji sebi lasten delež skupnega premoženja na stanovanjski hiši, se ne more sklicevati na to, da hiša ni njegova last in da zato ni pogojev za odklonitev prodaje stanovanja (117. in 128. člen SZ).
izročitev nepremičnine pred pravnomočnostjo odločbe o razlastitvi - razlastitveni postopek
Pogoji, ki jih določa zakon za tako izjemno odločitev Vlade RS o izročitvi nepremičnine pred pravnomočnostjo odločbe o razlastitvi so:
obstoj še nepravnomočne odločbe pristojnega upravnega organa o razlastitvi, zahteva razlastitvenega upravičenca in nujnost primera ali odvrnitev občutnejše škode - tožena stranka je ugotovila obstoj vseh navedenih pogojev.
najemna pogodba za stanovanje - denacionalizacija - položaj najemnika po vrnitvi stanovanja denacionalizacijskemu upravičencu
Toženki sta bili ob denacionalizaciji stanovanj, ko sta stanovanji prešli v last tožnikov, že najemnici po predpisih Stanovanjskega zakona. Po določbi 1. odst. 125. čl. Stanovanjskega zakona ostanejo v veljavi določila pogodbe med zavezancem za vrnitev stanovanja in najemnikom tudi po denacionalizaciji. Novi lastnik kot najemodajalec torej ne more enostransko spreminjati pogojev najema. Najemnik ima pravico odkloniti lastnikove zahteve, ki presegajo obveznosti po najemni pogodbi s prejšnjim lastnikom.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanja delovnega razmerja - hujša kršitev delovnih obveznosti - disciplinski postopek - prepoved odločanja v škodo delavca, ki uveljavlja sodno varsto - vezanost na dejansko stanje disciplinskega postopka
Sodišče je pri odločanju vezano na dejansko stanje disciplinskega postopka, pri čemer lahko sicer samo odloči o odgovornosti delavca, izvaja dokaze in tudi spremeni pravno kvalifikacijo, prav tako lahko izreče drugačen disciplinski ukrep, ne more in ne sme pa širiti obsega očitanih kršitev in odločati o njih, še posebno ne, če bi bilo to v škodo delavca, ki uveljavlja sodno varstvo. S tem bi sodišče kršilo določbo drugega odstavka 24. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih. Zato sodišče pri odločanju tudi ni smelo upoštevati dejstev, ki so sicer bila ugotovljena v sodnem postopku in na katera sedaj opozarja revizija, ker ta dejstva niso bila predmet disciplinskega postopka pri toženi stranki.
ZDR (1990) člen 35, 36a, 36b, 36e, 36e/1. ZPP (1977) člen 395, 395/2.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja zaradi prenehanja potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov - program razreševanj presežnih delavcev - odklonitev ponujene zaposlitve
V obravnavanem primeru, ko tožena stranka po ukinitvi komercialnega oziroma splošnega sektorja ni sprejela programa za razreševanje presežkov delavcev, s katerim bi med drugim določila ukrepe in izbiro ukrepov za omilitev škodljivih posledic, odklonitve tožnika ponujenega opravljanja samostojne dejavnosti, tudi če bi bila z gotovostjo izkazana, ni mogoče šteti za pravno odločujočo okoliščino.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-5. ZPP (1977) člen 395, 395/2.
prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela - kršitev postopkovnih pravil v disciplinskem postopku - zmotna uporaba materialnega prava
Navajanje tožnice, da ni mogla na delovno mesto zato, ker je bila zamenjana ključavnica, za odločitev ni nepomembna. Tožnici naj bi delovno razmerje prenehalo, ker je neupravičeno izostala z dela zaporedoma več kot pet delovnih dni. Ker je v navedbah zatrjevano, da je za odobritev letnega dopusta zaprosila zato, ker ni mogla na delovno mesto, je lahko vprašanje zamenjave ključavnice razlog, ki opravičuje uporabo določbe 5. točke prvega odstavka 100. člena zakona o delovnih razmerjih. Pogoj za uporabo tega člena je neupravičena odsotnost, o kateri v primeru zamenjane ključavnice niti neposredno niti zaradi koriščenja neodobrenega dopusta, ne moremo govoriti.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-6. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela - razlogi na strani delodajalca
Ker je tožnica iskala možnost za nastop dela, pa ji tožena stranka tega ni omogočila, je pravilen zaključek, da tožnica ni z dela izostala neupravičeno, temveč iz razlogov na strani delodajalca. Zato ji ta v postopku, ki ga je začel voditi zoper njo, ni mogel očitati neupravičenega izostanka z dela in ji izdati sklepa o prenehanju delovnega razmerja zaradi neupravičene odsotnosti z dela, ker je to odsotnost povzročil sam.
revizija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - prekoračitev tožbenega zahtevka - izredna pravna sredstva - sodni postopek
Z uveljavljanjem zahtevka sodnim potom določi stranka ne samo obseg meje sodne obravnave, ampak tudi sodne odločbe. Sodišče je tako vezano na dejansko podlago spora in tožbeni predlog. Vezanost se kaže v tem, da sodišče ne sme stranki prisoditi več ali kaj drugega kot je zahtevala.
Podaljšanje pripora po izreku sodbe ureja določilo 6.odst.361.čl. ZKP, po katerem sodišče obdolžencu, ki je že v priporu, podaljša pripor, če ugotovi, da so še podani razlogi, zaradi katerih je bil pripor odrejen.