SZ člen 149. ZSR člen 58, 58/1, 58/3. ZPP (1977) člen 186, 186/2, 382, 382/3, 392.
podstanovalska razmerja - oddajanje stanovanja v celoti v podnajem - pravice podstanovalca po uveljavitvi SZ - sklenitev najemne pogodbe - tožba na izpraznitev stanovanja - revizija - dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta v nasprotni tožbi
Določba 149. člena SZ je izjema od pravila, da imajo pravice iz SZ le tiste osebe, ki so na dan uveljavitve zakona imele status imetnika stanovanjske pravice. Izjeme je potrebno strogo razlagati. SZ v 149. členu določa dva pogoja, da ima podstanovalec enake pravice, kot bi jih imel imetnik stanovanjske pravice: da je bilo stanovanje v celoti oddano podstanovalcu in da je ta v stanovanju prebival več kot dve leti. Ker je imetnik stanovanjske pravice odpovedal stanovanjsko razmerje v decembru 1990, je toženec šele od takrat dalje stanovanje uporabljal brez veljavnega pravnega naslova in tako tudi nista potekli dve leti do dneva uveljavitve SZ.
Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo in sicer za pretrpljene telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in strah.
Zmanjšanje življenjskih aktivnosti kot posebna podlaga za odškodnino zaradi duševnih bolečin zajema vse omejitve v oškodovančevih življenjskih aktivnostih, ki jih je opravljal in bi jih po rednem teku stvari opravljal tudi v bodočnosti. Vendar pa mora biti ta oblika škode praviloma trajne narave. Denarna odškodnina zaradi le začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti se lahko prisodi le izjemoma, in sicer takrat, kadar je zmanjšanje življenjske aktivnosti močnejše intenzivnosti ali če to opravičujejo posebne okoliščine.
povrnitev negmotne škode - individualizacija odškodnine - telesne bolečine - strah - skaženost - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Odškodnine za nepremoženjsko škodo morajo biti vpete v širše družbene okvire, ki se na področju odškodninskega prava izražajo skozi medsebojna razmerja med manjšimi, večjimi in tako imenovanimi katastrofalnimi škodami in odškodninami zanje. Ta pravila morajo biti spoštovana tudi pri individualizaciji odškodnin v posameznih primerih.
Pri utemeljevanju odškodnine za skaženost, je potrebno upoštevati vidnost sprememb, možnost njihovega zakrivanja, starost, spol oškodovanca in vprašanje ali so spremembe vplivale na oškodovančevo psihično ravnotežje.
ZUS člen 1, 1/3, 3, 3/1, 34, 34/1-3, 69.ZSZ člen 47, 47/1, 47/2.
začasna odredba - javni razpis za prodajo nezazidanega stavbnega zemljišča
Akt, s katerim je izbran najugodnejši ponudnik pri javnem razpisu za prodajo nezazidanega stavbnega zemljišča, je akt, ki predstavlja eno izmed faz odločanja pri prodaji zemljišča, gre torej za akt poslovanja in ni upravni akt, kot je opredeljen v 1. odstavku 3.
člena ZUS. Ker je dopustno sodno varstvo v pravdnem postopku, upravni spor ni mogoč niti po določbi 3. odstavka 1. člena ZUS.
stroški postopka - stroški organov in strank - založitev predujma za stroške izvedenca - oprostitev plačila stroškov - sklep
Ker tožnica, na zahtevo katere je bil uveden postopek, ni založila predujma za predlagani dokaz z izvedencem, drugih dokazov pa ni predlagala, ni bilo podlage, da bi se v interesu otroka nadaljeval postopek.
pogodba o organiziranju potovanja - pravica potnika, da odstopi od pogodbe - odstop zaradi okoliščin, ki sem jim ni mogoče izogniti - pravica organizatorja do povračila stroškov - splošni pogoji pogodbe - seznanitev s splošnimi pogoji
Po določilu četrtega odstavka 877. člena ZOR ima organizator potovanja ne glede na splošne pogoje poslovanja pravico do povračila svojih stroškov v primeru, če potnik odstopi od pogodbe zaradi okoliščin, ki se jim ni mogel izogniti ali jih odvrniti in bi bile ob sklenitvi pogodbe utemeljen razlog, da pogodbe ne bi sklenil, če bi bile takrat podane. Nenadna bolezen tožničinega moža je sicer tak razlog. Toda, ker je bilo ugotovljeno, da je imela toženka zaradi tožničinega nepravočasnega odstopa od pogodbe strošek v polni ceni potovanja, ki je bistveno višji od tožničinega vplačila, ni dolžna vrniti tožnici spornega zneska.
ZAP člen 3, 3/2, 10, 10/1, 10/2.ZASP člen 5, 12, 12/1, 12/3, 190.
avtorsko pravo - avtorsko delo kot pravni standard - varovana dela - kartografsko delo - faze nastajajočega avtorskega dela - soavtorstvo
Vprašanje, ali je določena stvaritev avtorsko delo, res vprašanje materialnopravne narave, ker gre pri pojmu avtorskega dela, kot je opredeljen tako v prejšnjem Zakonu o avtorski pravici (Ul. SFRJ št. 19/78, 24/86 in 21/90; v nadaljevanju: ZAP) v 3. in 4. členu, pa tudi v sedanjem Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (Ul. RS št. 21/95; v nadaljevanju ZASP) v 5. členu, za pravni standard. Pri opredelitvi vsebine takega pravnega standarda v konkretni zadevi pa je potrebno raziskati vse odločilne okoliščine v zvezi z obstojem vseh potrebnih predpostavk. Med temi okoliščinami so tudi vprašanja dejanske narave in vprašanja v zvezi s pravili znanosti in stroke. Zlasti pri slednjih je zaradi dejstva, da sodišča s potrebnim posebnim strokovnim znanjem ne razpolagajo, velikokrat potrebna pomoč izvedenca.
Da bi bila posamezna faza nastajajočega avtorskega dela samostojno avtorskopravno varovana, mora izpolnjevati enake predpostavke kot avtorsko delo, torej med drugim tudi individualnost do določene faze izdelanega dela.
Pri soavtorstvu gre za skupno ustvarjalno delovanje več avtorjev, za katero je značilna tesna povezanost soavtorjev zaradi skupnega ustvarjanja. Vsak avtor mora prispevati najmanj to, kar se opredeljuje kot stvaritev v smislu definicije avtorskega dela. Kjer ni stvaritve ni soavtorstva.
Sodišče prve stopnje je vzelo za podlago odločanja kot pravno relevantne tiste okoliščine, zaradi katerih tožnik 15 mesecev po prvem odvzemu prostosti ni mogel študirati ter se mu je zato za tolikšno obdobje podaljšal študij oziroma odmaknil nastop dela in zaslužka. Sodišče druge stopnje pa je pri odločanju izhajalo iz ugotovitev, ki se nanašajo na čas po tožnikovem povratku z G. o. in ki se nanašajo na njegove študijske sposobnosti po vrnitvi. Tako izhodišče sodišča druge stopnje pa je pravno zmotno, zaradi česar tudi ni moglo materialnopravno pravilno presoditi spora o odškodnini za materialno škodo v zvezi s tožnikovim prvim odvzemom prostosti.
Ni pogojev za obnovo postopka, ko je postopek končan s sklepom o ustavitvi. Obnovi se lahko le upravni postopek, ki je bil končan z dokončno odločbo, s katero je bilo odločeno o pravici ali obveznosti stranke.
Tožena stranka je v skladu z zavarovalno pogodbo ugotovila obseg škode kot podlago za izplačilo zavarovalne vsote. Višina škode je bila tedaj znana in bi zato tožena stranka morala izplačati zavarovalno vsoto (2. odst. 919. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Ker tega ni storila, je prišla v zamudo (1. odst. 324. čl. ZOR). Posledica tega pa je med drugim obveznost plačila zamudnih obresti (1. odst. 277. čl. ZOR).
ZOR člen 26, 1020, 1021, 1022, 1023, 1024, 1025, 1026, 1027, 1028, 1029, 1030, 1031, 1032, 1033, 1034. ZPPSL člen 125, 125/4.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju - domneva obstoja subjektivnega elementa dejanskega stanu - ekonomsko-finačno stanje dolžnika - nakazilo (asignacija) - pravna narava nakazila
Asignacijsko razmerje ni dvostransko ali celo tristransko pravno razmerje. Pri asignaciji gre za dve pooblastilni razmerji, ki nastaneta z dvema enostranskima pravnima posloma asignanta: s pooblastitvijo asignata, da plača asignatarju določen znesek in s pooblastitvijo asignatarja, da ta znesek sprejme. Zato izostanek podpisa tožene stranke na "asignacijski pogodbi" ne pomeni, da asignacije ni bilo (1020. člen in sledeči ZOR).
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - skaženost - strah
Odškodnina za pretrpljene in bodoče telesne bolečine v znesku 1.500.000,00 SIT pravilno upošteva tudi nevšečnosti od bolezni luskavice. Srbenje je motnja v počutju, ki jo je mogoče primerjati z bolečino.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah
Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo in sicer za pretrpljene telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in strah.
zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - pridobitni način - pridobitni naslov - realizacija zastavne pravice
Za realizacijo zastavne pravice na nepremičnini ni potrebna predhodna izvršba nasproti osebnemu dolžniku. Ko dolg zapade, ima hipotekarni upnik pravico zahtevati poravnavo iz vrednosti zastavljene nepremičnine. Obveznost hipotekarnih dolžnikov, ki niso hkrati osebni dolžniki, ni subsidiarna.