Zadoščenje, ki ga nudi prisojeni denarni znesek, pomeni za različne ljudi zelo različno: za dobro situiranega oškodovanca drugače kot za gmotno šibko stoječega, za tistega, ki mu gmotna odmena pomeni veliko ali vse, in drugače za tistega, ki mu duhovno (duševno) zadoščenje pomeni vse ipd.
Vrhovno sodišče spremlja prisojane odškodnine in jih tudi samo prisoja tako, da jih primerja s povprečjem mesečnih neto plač v naši državi, ki nikakor ne odsevajo trenutnih, kratkoročnih gospodarskih situacij. Omenjene plače doživljajo trend rasti ne pa zniževanja, kot trdi revizija. Gotovo pa je primerjava s kazalci povprečnih plač ustreznejša kot pa, po čemer poseže revizija, z menedžerskimi plačami. Prve namreč vsekakor verneje odsevajo gmotno stanje družbe kot enega izmed elementov, ki krojijo pravni standard pravične denarne odškodnine za negmotno škodo, kot pa menedžerske, ki so, kar se pogosto izkaže, povsem zunaj okvirov nagrajevanja za sposobnost in učinkovitost njihovih prejemnikov.
ZPP (1977) člen 141, 144, 421, 421-1, 421-6, 421-9.
obnova postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - vročanje sodnih pisanj - načini vročanja - odklonitev sprejema
V toženčevem primeru sta bila pravilno vročena tožba in vabilo za glavno obravnavo, saj je vročevalec večkrat skušal vročiti sodno pošiljko po določilu 141. člena ZPP in jo je šele nato pustil v stanovanju, ker je slišal, da so v stanovanju osebe, ker mu je oseba v sosednjem stanovanju povedala, da so stanovalci doma, a nikoli nočejo odpreti vrat, in ker je bilo v stanovanju v pritličju odprto okno, pred stanovanjem pa je bilo parkirano vozilo stanovalca.
Vročevalec je torej pravilno opravil vročitev po določilu 144. člena ZPP in toženec, ki bi moral po določilu 9. člena ZPP pošteno uporabljati svoje pravice v pravdnem postopku, se sedaj ne more sklicevati na svojo odsotnost z glavne obravnave.
zahteva za varstvo zakonitosti - prekinitev izvršitve pravnomočne sodne odločbe
Vrhovno sodišče je pri preizkusu zahteve za varstvo zakonitosti v skladu s pooblastilom 4.odst.423.čl. ZKP ocenilo, da je potrebno glede na vsebino zahteve odrediti, da se izvršitev pravnomočne sodbe prekine.
ZSZ člen 22, 22/2, 24, 24/1, 25, 25/1.ZKZ člen 6, 11.
razlastitev kmetijskega zemljišča - status zemljišča - javna korist - zagotovitev druge enakovredne nepremičnine - plačilo odškodnine
Za odvzem nepremičnine mora razlastitveni upravičenec lastniku zagotoviti drugo enakovredno zemljišče ali plačati odškodnino.
Zagotovitev drugega enakovrednega zemljišča je sicer primarna dolžnost upravičenca razlastitve, vendar le, če je tako zemljišče na razpolago. Če ga ni, mora plačati odškodnino.
Ni mogoče sprejeti stališča, da je smučišče samo po sebi nevarna stvar, kar bi bilo razlog za objektivno odškodninsko odgovornost upravljalca. Urejeno smučišče olajša smučanje in zmanjšuje tveganje. Nevarno lahko postane v izjemnih okoliščinah (plazovi, poledenelost in podobno), ki v obravnavani zadevi niso ugotovljene. Upravljalec smučišča odgovarja za škodo, ki jo smučarju povzroči drug smučar, če je to posledica nereda, ki ga ni preprečil. Ne more pa preprečiti vsakega trčenja, niti ne more odgovarjati za posamično nepravilno ravnanje smučarjev.
Če je trditev tožene stranke o datumu vložitve pritožbe zoper sodbo točna, je pritožba vložena pravočasno (2. odst. 113. čl. ZPP) in je izpodbijani sklep napačen. Tožena stranka se v dokaz k svojim navedbam sklicuje na oddajno knjigo in na poštno poizvednico. To je glede na določbo 387. čl. ZPP dovoljeno, saj iz vsebine revizije izhaja, da uveljavlja na podlagi 2. točke prvega odst. 385. čl. ZPP bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odst. 354. čl. ZPP v zvezi z 2. odst. 113. čl. ZPP.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper odločitev VOS-a o fizični likvidaciji - zahteva vložena zoper ugotovitveni sodni sklep o zaplembi premoženja - priglasitev okrajnega ljudskega odbora - obnova postopka
Odločitev varnostno obveščevalne službe o fizični likvidaciji ni bila sodna odločba, postopek, ki ga je vodila ta služba, pa ni bil sodni postopek. Zoper tako odločitev varnostno obveščevalne službe zato na podlagi 1.odst. 420.čl. ZKP ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
Prav tako ni dovoljena zahteva za varstvo zakonitosti zoper pravnomočni sklep okrajnega sodišča, s katerim je bilo le ugotovljeno, da je bilo S.H.-ju izrečena zaplemba vsega imetja na podlagi prijave Okrajnega ljudskega odbora - odseka za upravo narodne imovine. Ta priglasitev je bila namreč upravna odločba in je po svoji vsebini nadomestila kazensko sodbo. V tem primeru pa je mogoče zahtevati obnovo postopka po 416.čl. ZKP.
Vlagatelj zahteve ne more imeti položaja upravičenca v postopku denacionalizacije, če je ugotovljeno, da v konkretnem primeru zemljišče - grob na pokopališču ni bilo podržavljeno po 3. in 4. členu ZDen.
pravnomočno razsojena stvar - zahteva za preiskavo za več kaznivih dejanj - sklep o preiskavi le za nekatera kazniva dejanja iz zahteve - vložitev neposredne obtožnice za preostala kazniva dejanja
Če se preiskovalni sodnik ne strinja z zahtevo državnega tožilca za preiskavo, zahteva, naj o tem odloči senat (7.odst. 169.čl. ZKP). Preiskovalna sodnica v obravnavanem primeru takšne zahteve ni podala, sama pa zahteve državnega tožilca ni mogla zavrniti, saj takšne pristojnosti ni imela. To pomeni, da o zahtevi državnega tožilca za navedena kazniva dejanja ni bilo odločeno in zato navedena dejanja ne morejo predstavljati pravnomočno razsojene stvari, glede katere državni tožilec ne bi smel vložiti obtožnice (3.tč. 1.odst. 277.čl. ZKP) ali sodišče o njej ne bi smelo meritorno odločati (3.tč. 357.čl. ZKP).
Pravice obdolženca s tem niso bile kršene, saj je imel možnost obstoj utemeljenega suma, da so bila storjena dejanja, ki mu jih je očitala obtožba, izpodbijati v ugovornem postopku zoper obtožnico, tako kot bi imel možnost to izpodbijati s pritožbo zoper sklep o preiskavi, v obeh primerih je (bi) odločal o tem senat sodišča (6.odst. 25.čl. ZKP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS04430
URS člen 34, 35. Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah člen 17.ZOR člen 200. ZPP (1977) člen 9, 10, 144.
pravica do osebnega dostojanstva - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - vročanje sodnih pisanj - način vročanja - odklonitev sprejema
Ker v toženčevem sestavku ne gre za stvarno kritiko tožnikovega dela in se toženčeva subjektivna ocena ne opira na znanstvene in strokovne podatke, tudi očitek, češ da sodišči nista pravilno uporabili pravil znanosti in stroke in dovolili dokazov z ustreznimi izvedenci, ni utemeljen.
Čeprav je glede na obstoječo sodno prakso odškodnina relativno visoka, se sodišče strinja z obrazložitvijo v sodbi prvostopenjskega sodišča, da je bil tožnik sprva zaprepaščen, nato pa je dalj časa duševno trpel, ne le v okviru družine, temveč tudi v vseh odnosih s pacienti, študenti in v javnosti. Zlasti ga je bolel očitek o plagiatu njegove doktorske disertacije, ki implicira očitek, da visok družbeni položaj in ugled, ki ga je imel kot nosilec javne funkcije, ni sorazmeren s tožnikovo strokovno usposobljenostjo ter njegovimi moralnimi lastnostmi.
Zavrnitev pritožbe (odločitev tožene stranke) glede zavrnilnega dela prvostopnega organa (11 parcel) ni utemeljena. Navedba, da ne gre za podržavljenje, ni točna, pač pa gre za temelj podržavljenja na podlagi odločbe z dne 25.10.1954, v zvezi z Zakonom o agrarni reformi in kolonizaciji (2. točka 3. člena ZDen), z učinkom za nazaj:
Rok za vložitev predloga za izdajo začasne odredbe, določen v 11. členu Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, je prekluzivni rok. Vlogo za izdajo začasne odredbe, vloženo po 7.6.1993, mora upravni organ zavreči po uradni dolžnosti. Ker v konkretnem primeru tega ni storil upravni organ prve stopnje, je to pravilno storila tožena stranka.
delavci v upravi - višji upravni delavec - imenovanje
Nepravilno je stališče tožeče stranke, da bi se z odpravo izpodbijane odločbe "sanirale" napake iz drugih postopkov o napredovanju, ki so v pristojnosti predstojnika upravnega organa in ne tožene stranke.
Obravnavanje morebitnih kršitev v postopkih napredovanja tožeče stranke, ki so v pristojnosti predstojnika upravnega organa, nikakor ni predmet tega upravnega organa.
privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - pisna privolitev imetnika stanovanjske pravice po členu 117/1 SZ - obličnost (overitev) izjave - napake volje
Izjava, po 117. členu SZ dana zakoncu, ni pogodba med zakoncema, ki po določbah zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih zahteva posebno obličnost. Z njo imetnik stanovanjske pravice, ki ima pravico do odkupa stanovanja ob uveljavitvi stanovanjskega zakona, izjavi, da svoje pravice ne bo (v celoti) izrabil, in jo prenese na osebo (ožjega družinskega člana), ki jo zakon tudi opredeljuje kot upravičenca.
upravičenec do denacionalizacije - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače predstavnika oblasti
Določba 5. člena zakona o denacionalizaciji (ZDen - Ur. list RS, št. 27/91) po svoji vsebini in namenu predpostavlja obstoj revolucionarnih razmer, ki so pogojevale nasilno razlaščanje kmečke zemlje v povojnih letih. Vendar pa istočasno ne predpostavlja, da je vsak pravni posel, s katerim je v navedenih razmerah fizična oseba premoženje prepustila v državno last, bil sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa ali predstavnika oblasti.
Upravičenec do denacionalizacije mora vendarle opredeliti tako elemente pritiska ali zvijače kot tudi navesti organ ali posameznika, ki je to izvajal.
lastninska pravica - omejitve lastninske pravice - soglasje volj - izjava volje s konkludentnimi dejanji
ZTLR v 3. členu določa, da ima lastnik pravico imeti svojo stvar v posesti, jo sme uporabljati in z njo razpolagati v mejah, ki jih določa zakon. Nedvomno sme lastninsko pravico po svoji volji tudi omejiti, kar lahko stori med drugim tudi po določilu 28. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur.list SFRJ, št. 29/78 do 57/89) tako, da izrecno izrazi svojo voljo, ali pa se izjavi s svojim ravnanjem, torej s konkludentnimi dejanji, ki se lahko izrazijo s storitvijo ali z opustitvijo; kot vnaprejšnja izjava ali kot naknadno odobritev.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina za nepreskrbljenega zakonca - upoštevanje vzrokov za nevzdržnost zakonske zveze
Določilo 81. člena ZZZDR je potrebno tolmačiti povezano z inštitutom zakonske zveze (upoštevaje pri tem predvsem določilo 13. člena in določbe o pravicah in dolžnostih zakoncev - 44. do 50. člen ZZZDR), kar pomeni, da za utemeljenost preživninskega zahtevka ne zadostuje le dejstvo, da je razvezani zakonec, ki zahteva preživnino, nepreskrbljen (ker je brez sredstev za življenje in je nesposoben za delo ali je nezaposlen in se ne more zaposliti). Preživnina je sicer pravica razvezanega zakonca. Toda pravica do preživnine ne more biti utemeljena v takih primerih kot je predmeten, ko je bilo ugotovljeno, da je nevzdržnost zakonske zveze povzročila izključno toženka s svojim ponašanjem.