Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3, 3-4, 3-7.ZKP člen 427.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - prepovedan prehod čez državno mejo - zahteva za varstvo zakonitosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Kaznivo dejanje po 4.tč. 3.čl. ZKLD se je lahko storilo le s prostovoljnim vstopom v vojaško formacijo, ki je pomagala okupatorju.
Zgolj dejstvo, da je obs. I.P. ilegalno in oborožen prihajal iz Avstrije v Jugoslavijo ter druge spravljal čez mejo, pa do sprejetja kazenskega zakonika iz leta 1951 ni bilo določeno kot kaznivo dejanje.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Navedene kršitve opira na drugačno presojo ugotovljenih dejstev in okoliščin oziroma drugačno ugotovitev dejanskega stanja. Vložnik s tem uveljavlja razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi česar pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2.odst. 420.čl. ZKP).
privatizacija stanovanj - upoštevanje okoliščin glede pravice do odkupa v času uveljavitve SZ - - odkup zasedenega stanovanja - neuporaba stanovanja
Po veljavni sodni praksi se lahko privatizirajo le zasedena stanovanja. To pomeni, da je lahko imetnik stanovanjske pravice izsilil prodajo stanovanja le, če ga je v času uveljavitve zahteve za prodajo tudi uporabljal v smislu določb prej veljavnega zakona o stanovanjskih razmerjih (ZSR).
Domneva iz prvega odstavka 19. člena ZSR o trajnem prenehanju uporabe stanovanja ne velja le za primere, ko je ugotovljeno, da neuporaba traja več kot 6 mesecev. Že v času veljavnosti prejšnjega ZSR je bila izoblikovana sodna praksa, da je imetnik stanovanjske pravice izgubil stanovanjsko pravico že ob izselitvi iz stanovanja (in ne šele po 6 mesecih od izselitve), če so ugotovljene okoliščine izselitve kazale na njegov namen, da trajno preneha uporabljati stanovanje.
ZDP (1991) člen 29. Sklep o pogojih, pod katerimi imajo lahko domače pravne osebe in zasebniki račune v tujini tč. 9.ZUP člen 4, 4/2, 209, 209/3. ZBS člen 67.
devizno poslovanje bank - vodenje postopka - devizni račun zasebnika v tujini - oblike in sestavni deli odločbe - načelo zakonitosti
Tožena stranke je odločala na podlagi pooblastila, ki ji ga daje Zakon o deviznem poslovanju v 29. čl. in na podlagi pooblastila iz 9. točke Sklepa o pogojih, pod katerimi imajo lahko domače pravne osebe in zasebniki račune v tujini ter v skladu z namenom predpisa, ki tako pooblastilo daje, to je poslovanja s tujino v smislu določb Zakona o deviznem poslovanju. Sam prosti preudarek pa ne more biti predmet presoje zakonitosti konkretnega upravnega akta v upravnem sporu. Tej presoji so podvrženi le pravno vezani deli tega akta.
razmerja med starši in otroci - dolžnost preživljanja - spremenjene okoliščine - zvišanje preživnine - možnosti staršev in potrebe otrok
Vsaka odmera preživnine mora ob ostalih okoliščinah upoštevati tako potrebe upravičenca do preživnine kot možnosti zavezanca in sicer v razumnem razmerju. To razmerje je lahko drugačno, ko naj odmerjena preživnina krije le nujne potrebe preživljanca, od primerov, ko se s preživnino pokriva tudi druge manj nujne, običajne oziroma nadstandardne potrebe. Dalje je odvisno od tega ali je otrok povsem odvisen od zavezanca ali pa si lahko po potrebi sam ustvari določene dohodke. In podobno na obravnavano razmerje vplivajo možnosti zavezanca, ki so lahko zelo različne (od zelo skromnih, ko zavezanec z dohodki pokriva komaj svoje potrebe, pa do bogatih). Breme preživljanja skupnega otroka se porazdeljuje med oba njegova roditelja, ki pa je lahko različno le, če obstajajo tehtni razlogi.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - pogoji za izročitev - utemeljen sum, da je tujec storil kaznivo dejanje - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona
Iz dokumentacije, ki je v spisu, je razvidno, da je obdolženec z drugimi udeleženci v sedmih primerih pomagal pri ilegalnih prehodih čez slovensko-madžarsko mejo, za kar je vsakič prejel po 100 nemških mark in je skupina delovala po principu delitve dela, vanjo pa so bili vključeni tudi uslužbenci mejne policije.
Po določbi 1.odst. 424.čl. ZKP Vrhovno sodišče pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti ne ugotavlja kršitev zakona po uradni dolžnosti, ampak se omeji le na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi.
URS člen 22. ZPP (1977) člen 10, 220, 220/2. ZKZ (1979) člen 24, 24/1, 24/4, 25, 25/2, 26, 26/1, 27, 28, 28/1.ZOR člen 25, 25/3, 47, 52, 66, 70, 103, 460.
promet s kmetijskimi zemljišči - prednostna pravica nakupa (predkupna pravica) - objava in obseg ponudbe - vročitev ponudbe izvršnemu svetu občine - ponudba za prodajo tuje stvari - ničnost - tožba na razveljavitev pogodbe - pravni interes - dokazi in izvajanje dokazov - obojestransko zaslišanje strank - načelo procesne ekonomije - načelo enakega varstva pravic
Sodišče samo presodi, katere dokaze bo izvedlo (drugi odstavek 220. člena ZPP). Pri tem odločanju se mora ravnati po načelu gospodarnosti in pospešitve postopka (10. člen ZPP). Zato načeloma dovoli le tiste dokaze, za katere je videti, da bi utegnili biti pomembni za to, da si ustvari prepričanje o pomembnem dejstvu.
Okoliščina, ali bi krajevni urad moral posredovati ponudbo izvršnemu svetu občinske skupščine kot pravnemu nasledniku kmetijske zemljiške skupnosti, ne vpliva na tožnikov položaj, saj morebitna kršitev predpisov takšne obveznosti (drugi odstavek 25. člena ZKZ/79) sploh ne more biti razlog za razveljavitveni zahtevek, ki ga uveljavlja kdo izmed prednostnih upravičencev iz četrtega in prvega odstavka 24. člena ZKZ/79, med katere sodi tožnik. To bi bil morda razlog, ki bi ga uveljavljala kmetijska zemljiška skupnost oziroma njen naslednik, ki pa je bila po takratni zakonodaji šele na petem prednostnem vrstnem redu med upravičenci.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - domneva vzročnosti - pojem nevarne stvari (spolzka tla)
Ali je neka stvar nevarna, je potrebno presojati tudi glede na okoliščine, v katerih je nastala škoda. Upoštevati je potrebno, kako in na kakšen način je podana vzročna zveza med stvarjo (in njenimi lastnostmi in delovanjem), ki naj bi bila nevarna, in posledico, ki je nastala. Imetnik nevarne stvari sme dokazati, da taka stvar ni bila vzrok nastali škodi (173. člen Zakona o obligacijskih razmerjih, ZOR).
Dediščinska tožba je po 141. členu Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in 23/78, v nadaljevanju ZD) res tožba enega sodediča proti ostalim sodedičem. To je pravilo, ki pa pozna izjeme takrat, ko pride do smrti sodediča še v času, ko se o njegovi pravici lahko izreče njegov pravni naslednik in sicer njegov univerzalni pravni naslednik. Gre za podobno pravno situacijo kot je tista, ki jo ureja 134. člen ZD. Če umre dedič pred koncem zapuščinske obravnave in se dediščini ni odpovedal, preide pravica do odpovedi dediščini na njegove dediče. Če pa preide pravica do odpovedi na dediče, preide na dediče tudi pravica do uveljavljanja dediščine. Tudi oni zato lahko uveljavljajo dediščinsko tožbo, in sicer v istem roku, kot jo lahko njihov prednik.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - invalidnina - upoštevanje priznane invalidnine pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Pri presoji višine odškodnine so bolj pomembne konkretne posledice oz. konkretno zmanjšanje življenjskih aktivnosti in duševno trpljenje v zvezi z njim, kot pa sama kategorija invalidnosti po enih ali odstotek zmanjšanja življenjskih aktivnosti po drugih (včasih neprimerljivih) merilih.
začasna odredba - odločba o podelitvi koncesije - izvršljivost po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku
Odločba o podelitvi koncesije je upravni akt, ki se ne izvršuje po določbah ZUP, saj izbrani koncesionar in koncedent nadaljnja medsebojna razmerja uredita s koncesijsko pogodbo. Ker odložitev izvršbe odločbe o izbiri koncesionarja po 30. členu ZUS ni mogoča, ni podlage za izdajo začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena ZUS.
odstop terjatve s pogodbo (cesija) - odstop terjatve v izterjavo - ločitvene pravice - ločitvena pravica na odstopljeni terjatvi - opredelitev predmeta ločitvene pravice
Upnik, ki ima ločitveno pravico pride do poplačila svoje terjatve v celoti v obsegu vrednosti stvari, na kateri ima ločitveno pravico. Zato mora biti predmet ločitvene pravice natančno opredeljen. Zato je najmanj, kar mora biti pri ustanovitvi ločitvene pravice z odstopom terjatve v izterjavo določeno, da je mogoče predmet ločitvene pravice šteti za opredeljenega, višina terjatve, ki se odstopa v izterjavo, in oseba, ki mora to terjatev poravnati.
URS člen 67, 69, 70.ZNP člen 136, 136/5.ZS člen 3, 3/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - lastnina - omejitev lastninske pravice - javna korist - nastanek javnega dobra (javna pot) - postopek za ureditev mej - močnejša pravica - meja med javnim dobrom in zemljiščem na katerem obstoji lastninska pravica
Družbene lastnine URS ne pozna več, zato tudi ureditev v zvezi s konkurenco družbene in zasebne lastnine nima več enakega pomena (5. odstavek 136. člena ZNP). ZNP je v tem delu mogoče le smiselno uporabiti, in sicer na podlagi pooblastila iz 2. odstavka 3. člena Zakon o sodiščih (Ur.l. RS, št. 19/94 in 45/95). Javno dobro bi lahko imelo status močnejše pravice po 136. členu ZNP le v primeru, če bi predlagatelj posegal v katastrske meje javne ceste (že ustanovljenega javnega dobra torej) in ne obratno. Izjeme od tega pravila so mogoče le v primeru napake ali pomanjkljivosti v katastru, kar pa bi moralo biti posebej ugotovljeno.
Sicer objektivno ugotovljena škoda je lahko različna v svojih posledicah tako glede fizičnih bolečin, kakor tudi glede zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
Na višino odškodnine vpliva tudi čas, ko oškodovanec čaka na odškodnino, če je ta nesorazmerno dolg.
Pri izvršitvi inšpekcijskih odločb se javna korist predpostavlja, saj se inšpekcijsko nadzorstvo, od začetka do konca postopka, izvaja zato, da se ugotovi izvajanje zakonov in drugih predpisov. Vse, kar je pomembno za ugotovitev pogojev za izdajo začasne odredbe, mora tožnik v zahtevi navajati in vsaj verjetno izkazati z ustreznimi dokazi.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi prehodno (začasno) zmanjšane življenjske aktivnosti
Odškodnino za začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti je mogoče prisoditi le, če je prikrajšanje pri oškodovancu take narave, da je pri njem povzročilo duševno trpljenje. Predvsem pa mora biti to prikrajšanje življenjskih aktivnosti tako, da je mogoče jasno razmejiti med tistimi neprijetnostmi, ki jih povzročajo telesne bolečine, in tistimi neprijetnostmi in vlaganjem večjega napora v vsakdanjem življenju, ki presegajo omejitve (oziroma trpljenje)
zaradi bolečin in zato preidejo v duševno trpljenje, ki je samostojna pravno priznana škoda (200. člen Zakona o obligacijskih razmerjih, ZOR).