pogodba o delu - obveznost izvršiti delo - posledice neizpolnitve - povrnitev škode - obseg odškodnine
Tožena stranka je odgovorna za škodo, ki je nastala zaradi slabo izdelanega in montiranega stavbnega pohištva po splošnih določilih o povzročitvi škode (262. člen ZOR in 269. člen ZOR).
Navajanje opustitev tožnikov in očitanje nepreciznosti v izvedeniškem mnenju je poseganje v ugotovljeno dejansko stanje, čeprav po določilu tretjega odstavka 385. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
revizija - dovoljenost revizije - sklep o pravdnih stroških
Sklepu o pravdnih stroških, ki ohranja to svojo naravo - sklepa tako v primerih, ko je odločitev o njih sprejeta skupaj s sodbo oziroma skupaj z drugim sklepom ali pa povsem samostojno (peti odstavek 129. člena ZPP), ne moremo pritakniti lastnosti končnosti. Vselej je tako tesno povezan z odločitvijo o glavni stvari (meritorno ali formalno), da se ne more izviti iz svoje narave akcesornosti.
Odločba o pravdnih stroških, izdana na prvi stopnji, in samostojna odločba o njih na pritožbeni stopnji, ne more pomeniti sklepa, s katerim se je postopek končal. Revizija torej napada odločbo, zoper katero je ni mogoče vložiti (prvi in četrti odstavek 400. člena in drugi odstavek 389. člena ZPP).
URS člen 26. Ustava SRS člen 248.ZOR člen 172, 172/1.
povzročitev škode - odgovornost države za škodo, ki jo povzroči carinski organ
Zaradi dejanskega odvzema celotnega bagra, nakladalca in pritiklin namesto odvzema le tistih delov, ki so bili v izreku carinske odločbe o varstvenem ukrepu odvzema predmetov taksativno našteti, ter zaradi izostanka kakršnekoli skrbi pri varovanju celotnega bagra ravnanje carinskega organa tožene stranke protipravno in zato tudi nedopustno. Med takim ravnanjem in propadom bagra je jasno izkazana vzročna zveza z nastalo škodo.
povrnitev negmotne škode - odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - odgovornost za škodo od nevarne stvari (vlak) - objektivna odgovornost - oprostitev odgovornosti zaradi ravnanja umrlega (samomor)
Objektivna odškodninska odgovornost obeh toženih strank, prve po trditvah v tožbi zaradi nevarnih pogojev dela za njene delavce, druge pa zaradi nevarnosti samega železniškega prometa, je izključena zato, ker je do nesreče prišlo zaradi samomora, torej izključno takega dejanja samega oškodovanca, ki ga ni bilo mogoče pričakovati in se tudi ne izogniti njegovim posledicam.
razmerje med predlogom za obnovo postopka in revizijo - prekinitev postopka z revizijo
Tožnika v reviziji zatrjujeta, da njuna vloga ni bila nepopolna, ker je bil v tožbi označeni naslov pravilen, da pa se je toženka uspešno izmikala vročanju sodnih pisanj. Prav o tej okoliščini v predlogu za obnovo postopka ponujata nove dokaze. Povzete okoliščine in razlogi, zaradi katerih je bila vložena najprej revizija, nato pa še predlog za obnovo postopka, so taki, da je bolj smotrno nadaljevati postopek s predlogom za obnovo postopka in šele nato odločiti o reviziji.
začasna odredba - potreba za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje
Prepoved razpolaganja z nepremičninami, ki so predmet denacionalizacijskega postopka, ne pomeni prepoved poslovanja denacionalizacijskemu zavezancu, zato ni verjetno izkazane potrebe za začasno ureditev stanja glede na sporno razmerje in tako ni podlage za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 69. člena ZUS.
Odložitev izpodbijane odločbe po 1. odstavku 69. člena v zvezi z 2. odstavkom 30. člena ni mogoča, ker se izpodbijana odločba ne izvršuje po določbah o izvršbi, predpisanih v ZUP.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživljanje nepreskrbljenega zakonca
Glede na določbo 81. člena ZZZDR je pravno pomembna tudi ugotovitev obeh sodišč, da je do razveze zakonske zveze in položaja, v kakršnem se je po razvezi znašla tožeča stranka, prišlo zaradi "psihičnega in fizičnega nasilja toženca nad tožnico".
Položaj, v kakršnem se je tožnica znašla, je posledica razveze zakonske zveze. Zato je v obravnavanem primeru pravno pravilno uporabljena tudi določba 82. člena ZZZDR. V petletnem obdobju, v katerem bo toženec na podlagi materialnopravno pravilne odločbe sodišč druge in prve stopnje prispeval k stroškom preživljanja tožeče stranke znesek, ki sta ga sodišči določili na 45.000 SIT mesečno, se bo tožnica lahko vživela v nov položaj in si tudi uredila razmere.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - - deljena odgovornost - povrnitev negmotne škode - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Ob upoštevanju dejstva, da je tožeča stranka vedela, da ni dovoljena uporaba poti, na kateri se je delal izkop in dejstva, da bi lahko prišla povsem neovirano in brez nevarnosti do svojega doma po drugi (ne bistveno daljši) poti, je pravilna materialnopravna odločitev obeh sodišč, da znaša prispevek tožeče stranke k nastanku škode 30%.
Utemeljitev neogibnosti pripora sama po sebi implicira odgovor, zakaj sodišče namesto pripora ni izreklo kakšnega drugega ukrepa.
S pomočjo logične razlage kot metode za ugotavljanje prave vsebine in smisla navedenih določb je po pravilu "argumentum a contrario" moč ugotoviti, da kadar sodišče ugotovi, da je odreditev pripora neogibno potrebna za varnost ljudi oziroma potek postopka, ni potrebno posebej utemeljevati, zakaj za zagotovitev varnosti ljudi oziroma potek postopka ni odredilo drugih, milejših ukrepov.
Teže storjenega dejanja (dejanja, ki ga je utemeljeno osumljen) ni moč ocenjevati le po objektivnem uspehu (poskus), ampak tudi po namenu, s katerim je bilo dejanje storjeno.
V dosedanji sodni praksi, ki se je precej pogosto ukvarjala s problemom valorizacije zavarovalnih vsot, je bila valorizacija zavarovalne vsote dovoljena tako v primerih, ko se je uveljavljalo plačilo nepremoženjske škode, kot tudi v primerih, ko se je uveljavljalo plačilo premoženjske škode (ali pa obeh škod v isti pravdni zadevi). Že ustavno načelo enakega varstva pravic v sodnih postopkih (22. člen Ustave RS) zato narekuje, da je potrebno valorizacijo zavarovalne vsote uporabiti tudi v obravnavanem primeru, drugo vprašanje pa seveda je, kako je potrebno zavarovalno vsoto valorizirati.
Osnovni namen zavarovanja odgovornosti lastnika motornega vozila je v tem, da daje oškodovancu možnost uveljavljati svoje odškodninske zahtevke neposredno od zavarovalnice kot finančno močne organizacije, s čimer je rešen nevarnosti, da svojega sicer utemeljenega zahtevka (na povrnitev premoženjske ali pa nepremoženjske škode) ne bi mogel realizirati zaradi plačilne nezmožnosti odgovorne osebe. Drugi namen tega zavarovanja je v tem, da preide odškodninska odgovornost od povzročitelja na zavarovalnico. Oba namena zakona pa sta lahko dosežena le, če so z zavarovanjem pokrite vse škode, ki jih je mogoče pričakovati ob enem škodnem dogodku, razen povsem izjemnih, katastrofalnih škod, ki presegajo razumno visoko zavarovalno vsoto.
ZUP omogoča soočenje prič, katerih izpovedi o istem dejstvu se ne ujemajo, ne predpisuje pa soočenja prič s stranko, zato opustitev takšnega soočenja, četudi bi bilo zahtevano, ne predstavlja kršitve pravil postopka.
začasna odredba - razrešitev funkcije predsednika sodišča
Ker tožnik niti z zahtevo niti s kakšno drugo vlogo ni zahteval izdaje začasne odredbe po 2. odstavku 69. člena ZUS, ni bilo podlage, da je sodišče brez tožnikove zahteve obravnavalo in presojalo zahtevo za začasno odredbo po 2. odstavku 69. člena ZUS.
vojaško stanovanje - zamenjava stanovanj po 25.6.1991 - prejšnje stanovanje izven RS - izpraznitev stanovanja - ničnost pogodbe
Vrhovno sodišče je doslej že večkrat odločalo o zamenjavi stanovanj, ki ležijo na območju različnih bivših jugoslovanskih republik in je prišlo do zamenjave po osamosvojitvi Republike Slovenije dne 25.6.1991. Izoblikovala se je enotna sodna praksa, po kateri so zamenjave stanovanj po 25.6.1991 postale razmerja z mednarodnim elementom. Zanje bi veljalo notranje pravo, zapisano v ZSR samo tedaj, če bi nanj napotile norme mednarodnega zasebnega prava. Toda niti ZSR, niti Zakon o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih (ZUKZ, Ur. list SFRJ, št. 34/82, p.
72/82), niti kaka mednarodna pogodba, ki bi zavezovala Republiko Slovenijo, takih razmerij niso urejali. Zato so sodišča štela pogodbe o zamenjavi stanovanj med tujimi državami za nične po določilu 103. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur. list SFRJ, št. 29/78 do 57/89) in so lastnikom stanovanj izpolnjevala izpraznitvene tožbene zahtevke.
SZ člen 117, 117/1, 149. ZSR člen 50, 58, 58/3, 79, 79/2.ZOR člen 73.
privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - podstanovalska razmerja - oddajanje stanovanja v celoti v podnajem - pravica podstanovalca do odkupa stanovanja
Določba 149. čl. Stanovanjskega zakona rešuje vprašanje upravičenosti do privatizacijskega odkupa v primeru kolizije interesov med prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice in podstanovalcem.
upravičenec do denacionalizacije - možnost uveljavljanja odškodnine od tuje države
Tuj državljan, ki je v skladu z 2. odstavkom 10. člena ZDen po meddržavnem sporazumu imel možnost uveljavljati odškodnino od tuje države (v konkretnem primeru ZDA), ni upravičenec v smislu ZDen.
Irelevantno pri tem je, ali je taka oseba imela, ali pa tudi ne, poleg tujega še jugoslovansko oziroma slovensko državljanstvo.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo je mogoče prisoditi samo, če gre za duševne bolečine znatne intenzivnosti in trajanja (155. in 200. člen ZOR). Ugotovljene tožnikove težave in neugodnosti pa niso presegle težav, ki običajno nastajajo v času zdravljenja.
povzročitev škode - odgovornost za škodo od nevarne stvari - kdo odgovarja za škodo - objektivna odgovornost - pojem nevarne stvari
Nevarna stvar je tista, iz katere pri redni rabi in pri običajni pazljivosti izvira večja nevarnost bodisi za uporabnike, bodisi za tretje osebe. To bi lahko bila spolzka tla na delovnem mestu. Vendar je ugotovljeno, da tam, kjer je tožnica padla, tla niso bila spolzka. Suha tla pa niso nevarna stvar v smislu 173. in 174. čl. ZOR.