oblike denacionalizacije - pravica do izbire oblike denacionalizacije
V nekaterih primerih je v dispoziciji denacionalizacijskega upravičenca izbira, v kakšni obliki uveljavlja pravice na podlagi denacionalizacije. Drugi odst. 25.čl. ZDen daje upravičencu pravico do izbire, da se nepremičnina, katere vrednost se je zaradi novih investicij bistveno povečala, bodisi ne vrne, bodisi se na njej vzpostavi lastninski delež, bodisi se vrne s pogojem, da za razliko v vrednosti plača odškodnino. Pravico izbire daje tudi 40.čl. ZDen.
Predlagatelja sta dokončno izjavila svojo odločitev o izbiri načina denacionalizacije. Drugi nasprotni udeleženec takšni izbiri ne more utemeljeno nasprotovati. Sprejeti mora odločitev predlagateljev.
Ena sama grbina zmernega obsega in nenevarne oblikovanosti, nikakor ne pomeni nevarnosti, ki bi jo morala tožena stranka kot upravljalec smučišča odstraniti ali nanjo posebej opozoriti. Gre za pojav, s katerim morajo smučarji na progah take težavnosti računati in jim prilagoditi svoje smučanje (21. čl. zakona).
ZPP (1977) člen 12, 12/3.ZOR člen 170, 172, 200, 206, 206/4.
pravica do povračila škode - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odgovornost države - vezanost civilnega sodišča na obsodilno sodbo kazenskega sodišča
Civilno sodišče ne sme odločati o obstoju kaznivega dejanja saj je v 3. odstavku 12. člena ZPP določeno, da je sodišče vezano na kazensko sodbo, s katero je bil povzročitelj škode spoznan za krivega, in sicer glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti.
Kaznivo dejanje pa je sestavljeno iz določenih konkretnih dejstev oz. dogodkov, ki jih tudi toženca v svoji reviziji ne izpodbijata in jih tudi ne bi mogla uspešno izpodbiti.
ZPP (1977) člen 2, 2/1, 186, 186/2, 186/3.ZZZDR člen 52, 53, 54.
skupno premoženje zakoncev - ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju - razpolaganje s skupnim premoženjem - soglasje zakonca - vlaganja v nepremičnino vlaganja po razvezi zakonske zveze - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - pravna podlaga tožbenega zahtevka
Sodišče ni vezano na pravno podlago tožbenega zahtevka (3. odstavek 186. člena ZPP). Vendar pa mora odločati v mejah postavljenega tožbenega zahtevka (1. odstavek 2. člena ZPP). Vezano je zato na tožbeni predlog in trditveno podlago spora.
Za poznejše posege v skupno premoženje mora, če naj vplivajo na drugačen delež posameznega skupnega lastnika, obstajati soglasje obeh skupnih lastnikov.
IZVRŠILNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS04748
ZIP člen 50, 50-8.ZOR člen 295, 308.ZZZDR člen 72, 72/1, 72/3, 78, 78/4, 103, 103/1, 114, 114/1, 114/2, 114/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - preživljanje otroka - začasna odredba - začasna odločba o preživljanju otroka - predodelitev otroka - prenehanje preživninske obveznosti - nadomestna izpolnitev - izvršba
Izpolnitev je lahko opravljena tudi tako, da upnik sprejme nadomestno izpolnitev. Določba 295. člena ZOR je res splošna, vendar pa kot takšna zajema tudi nadomestno izpolnitev po 308. členu ZOR. Zmotno je stališče, da lahko v primeru, ko že obstaja pravnomočna preživninska (razvezna) sodba, preživninska obveznost preneha le z dogovorom ali pravnomočno sodbo o ukinitvi preživninske obveznosti. Odločitvi o dodelitvi otroka in njegovem preživljanju sta neločljivo povezani. Preživnino plačuje tisti roditelj, ki otroka nima v varstvu. Tisti, ki ga ima, ga dejansko preživlja.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - upoštevanje sorazmerja z odškodninami, prisojenimi v RS
Sodna praksa formalno gledano sicer ni pravni vir, ker je pač sodnik vezan na ustavo (tudi ta določa v 125. členu, da so sodniki vezani pri opravljanju sodniške funkcije na ustavo in zakon) in zakon (prvi odstavek 3. člena zakona o sodiščih, Ur. list RS, št. 14/94 in 45/95). Vendar je takšna praksa zelo pomembna pri odločanju sodišča. Več enakih sodb v podobnih primerih namreč ustvarja enotno sodno prakso, ta pa je trdna opora za razlago splošnih pravnih predpisov in še posebej tistih, ki vsebujejo pravne standarde, kot je na primer, povezano s tem sporom, pravična denarna odškodnina.
SZ člen 56, 117, 117/5, 118, 123, 147.URS člen 22.
privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - smrt imetnika stanovanjske pravice po vložitvi zahteve za odkup - dedovanje pravice do odkupa stanovanja - načelo enakega varstva pravic
V pravnem režimu Zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur.l. SRS, št. 35/82 in 14/84, v nadaljevanju ZSR) stanovanjska pravica ni bila podedljiva. Pač pa je ZSR socialni položaj uporabnikov po smrti imetnika ali po tem, ko je stanovanje trajno prenehal uporabljati, urejal s specialnimi določbami. Socialni položaj v sedanjem sistemu SZ prihaja v poštev le pri najemnikih stanovanja (56. člen), za lastnike pa zaradi pravice do dedovanja to ni potrebno.
Pravilna je presoja, da je med strankama nastalo mandatno pogodbeno razmerje oziroma da je šlo za naročilo; da se toženec kot prevzemnik naročila (prvi odstavek 749. člena ZOR) ni ravnal po prejetih navodilih; ni pazil na naročiteljeve koristi (751. člen ZOR); ni imel naročiteljevega soglasja za odmik od naročila (prvi odstavek 752. člena ZOR). Zato se je znašel v položaju poslovodje brez naročila (drugi odstavek 752. člena ZOR), kar zadeva njegove pravice nasproti naročniku.
Tožniku kot naročniku gre povračilo (prvi odstavek 266. člena ZOR) navadne škode (celotna vrednost kupljenih pralnih strojev) in izgubljeni dobiček (razlika med nabavno vrednostjo strojev in kupnino, ki bi jo dobil od albanskega kupca).
ODZ paragraf 1320. ZOR 200, 203, 414.ZZZDR člen 56, 56/2.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - opustitev nadzora nad psom - ugriz psa
Ko gre za škodo, ki jo stori žival ni nujno, da je odgovorna oseba vselej lastnik živali. Glede na ugotovljene okoliščine je toženec odškodninsko odgovoren zato, ker ni poskrbel za učinkovito nadzorstvo nad psom in ni preprečil njegovega napada na tožnico.
Škoda, ki jo je povzročil tožnici pes, za katerega toženec sam trdi, da je njegova in ženina skupna lastnina, je nastala v zvezi z njunim skupnim premoženjem. Zato odškodninsko odgovarjata oba zakonca solidarno (2. odst. 59 čl. ZZZDR).
dokazi in izvajanje dokazov - zaslišanje stranke pred sodnikom zaprošenega sodišča
Zavrnitev predloga na zaslišanje pri zaprošenem sodišču ne pomeni kršitve določb pravdnega postopka. Po 224. čl. ZPP dokaze praviloma izvaja sodnik, ki vodi postopek. S tem je varovano načelo neposrednosti. Le izjemoma, zaradi tehtnih razlogov, se dokaz izvede pred zaprošenim sodiščem. Takih razlogov v obravnavani zadevi ni. Tožnik je imel možnost prihoda na sodišče, zato odstop od neposrednosti izvajanja dokazov ne bi bil utemeljen.
zahteva za denacionalizacijo - rok za vložitev zahteve - uvedba postopka
Če je tožeča stranka vložila na okrajno sodišče nepopolno vlogo, sicer vloženo dne 7.2.1993, ki jo, kljub pozivom sodišča ni dopolnila v danih rokih tako, da je to sodišče ni moglo obravnavati in preizkusiti, kot tudi ne morebitne pristojnosti oz. nepristojnosti, kot tudi ne, ali je zanjo pristojen upravni organ in če je, mu jo odstopiti, je s tem, da je kasneje (šele 2.6.1995) vložila zahtevo za denacionalizacijo pri prvostopnem upravnem organu, zamudila materialni rok po 64. členu ZDen.
ZPPSL člen 131, 131/1.ZOR člen 437, 437/1. ZTLR člen 64, 64/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - stečaj - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - odstop terjatve s pogodbo (cesija) - prenos stranskih pravic (hipoteka) na prevzemnika terjatve - vpis cesije v zemljiško knjigo
Po določilu prvega odst. 437. člena ZOR se prenese hipoteka pri cesiji na prevzemnika avtomatično, saj je ta stvarna pravica vezana na zastavljeno nepremičnino in je z vpisom v zemljiško knjigo tudi nastala (prvi odstavek 64. člena ZTLR). Tedaj ni potrebno za prehod hipoteke od cedenta na cesionarja, da je cesija vpisana v zemljiško knjigo.
odločba - oblika in sestavni deli odločbe - odločanje organa druge stopnje o pritožbi - stiki z otrokom
Ob tem, ko je tožena stranka odpravila prvostopno odločbo zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in sama odločila, ne da bi v postopku odpravila ugotovljene pomanjkljivosti, je tudi sama kršila pravila postopka, ki bi lahko vplivala na odločitev.
lastninskopravna razmerja - oblike denacionalizacije - vrnitev premoženja - vrnitev stvari - zazidano stavbno zemljišče
Če na zazidanem stavbnem zemljišču ne stoji objekt v lasti upravičenca, se ta ne vrača. Pomembna je torej ugotovitev, ali gre v času vračanja za dejansko, v naravi pozidano zemljišče. Tudi sama funkcionalna zemljišča niso predmet vračanja v naravi. Kateri del stavbne parcele je funkcionalno zemljišče, je pomembna okoliščina, ki v denacionalizacijskem postopku predstavlja del dejanskega stanja, ki ga je treba ugotoviti, če se zahteva vrnitev v naravi.
vojaško stanovanje - zamenjava stanovanj po 25.6.1991 - prejšnje stanovanje izven RS - izpraznitev stanovanja - ničnost pogodbe
Vrhovno sodišče je doslej že večkrat odločalo o zamenjavi stanovanj, ki ležijo na območju različnih bivših jugoslovanskih republik in je prišlo do zamenjave po osamosvojitvi Republike Slovenije dne 25.6.1991. Izoblikovala se je enotna sodna praksa, po kateri so zamenjave stanovanj po 25.6.1991 postale razmerja z mednarodnim elementom. Zanje bi veljalo notranje pravo, zapisano v ZSR samo tedaj, če bi nanj napotile norme mednarodnega zasebnega prava. Toda niti ZSR, niti Zakon o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih (ZUKZ, Ur. list SFRJ, št. 34/82, p.
72/82), niti kaka mednarodna pogodba, ki bi zavezovala Republiko Slovenijo, takih razmerij niso urejali. Zato so sodišča štela pogodbe o zamenjavi stanovanj med tujimi državami za nične po določilu 103. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur. list SFRJ, št. 29/78 do 57/89) in so lastnikom stanovanj izpolnjevala izpraznitvene tožbene zahtevke.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - - deljena odgovornost - povrnitev negmotne škode - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Ob upoštevanju dejstva, da je tožeča stranka vedela, da ni dovoljena uporaba poti, na kateri se je delal izkop in dejstva, da bi lahko prišla povsem neovirano in brez nevarnosti do svojega doma po drugi (ne bistveno daljši) poti, je pravilna materialnopravna odločitev obeh sodišč, da znaša prispevek tožeče stranke k nastanku škode 30%.
V dosedanji sodni praksi, ki se je precej pogosto ukvarjala s problemom valorizacije zavarovalnih vsot, je bila valorizacija zavarovalne vsote dovoljena tako v primerih, ko se je uveljavljalo plačilo nepremoženjske škode, kot tudi v primerih, ko se je uveljavljalo plačilo premoženjske škode (ali pa obeh škod v isti pravdni zadevi). Že ustavno načelo enakega varstva pravic v sodnih postopkih (22. člen Ustave RS) zato narekuje, da je potrebno valorizacijo zavarovalne vsote uporabiti tudi v obravnavanem primeru, drugo vprašanje pa seveda je, kako je potrebno zavarovalno vsoto valorizirati.
Osnovni namen zavarovanja odgovornosti lastnika motornega vozila je v tem, da daje oškodovancu možnost uveljavljati svoje odškodninske zahtevke neposredno od zavarovalnice kot finančno močne organizacije, s čimer je rešen nevarnosti, da svojega sicer utemeljenega zahtevka (na povrnitev premoženjske ali pa nepremoženjske škode) ne bi mogel realizirati zaradi plačilne nezmožnosti odgovorne osebe. Drugi namen tega zavarovanja je v tem, da preide odškodninska odgovornost od povzročitelja na zavarovalnico. Oba namena zakona pa sta lahko dosežena le, če so z zavarovanjem pokrite vse škode, ki jih je mogoče pričakovati ob enem škodnem dogodku, razen povsem izjemnih, katastrofalnih škod, ki presegajo razumno visoko zavarovalno vsoto.
Utemeljitev neogibnosti pripora sama po sebi implicira odgovor, zakaj sodišče namesto pripora ni izreklo kakšnega drugega ukrepa.
S pomočjo logične razlage kot metode za ugotavljanje prave vsebine in smisla navedenih določb je po pravilu "argumentum a contrario" moč ugotoviti, da kadar sodišče ugotovi, da je odreditev pripora neogibno potrebna za varnost ljudi oziroma potek postopka, ni potrebno posebej utemeljevati, zakaj za zagotovitev varnosti ljudi oziroma potek postopka ni odredilo drugih, milejših ukrepov.
Teže storjenega dejanja (dejanja, ki ga je utemeljeno osumljen) ni moč ocenjevati le po objektivnem uspehu (poskus), ampak tudi po namenu, s katerim je bilo dejanje storjeno.
ZUP omogoča soočenje prič, katerih izpovedi o istem dejstvu se ne ujemajo, ne predpisuje pa soočenja prič s stranko, zato opustitev takšnega soočenja, četudi bi bilo zahtevano, ne predstavlja kršitve pravil postopka.
začasna odredba - razrešitev funkcije predsednika sodišča
Ker tožnik niti z zahtevo niti s kakšno drugo vlogo ni zahteval izdaje začasne odredbe po 2. odstavku 69. člena ZUS, ni bilo podlage, da je sodišče brez tožnikove zahteve obravnavalo in presojalo zahtevo za začasno odredbo po 2. odstavku 69. člena ZUS.