dokazi in izvajanje dokazov - zaslišanje stranke pred sodnikom zaprošenega sodišča
Zavrnitev predloga na zaslišanje pri zaprošenem sodišču ne pomeni kršitve določb pravdnega postopka. Po 224. čl. ZPP dokaze praviloma izvaja sodnik, ki vodi postopek. S tem je varovano načelo neposrednosti. Le izjemoma, zaradi tehtnih razlogov, se dokaz izvede pred zaprošenim sodiščem. Takih razlogov v obravnavani zadevi ni. Tožnik je imel možnost prihoda na sodišče, zato odstop od neposrednosti izvajanja dokazov ne bi bil utemeljen.
Pravilna je presoja, da je med strankama nastalo mandatno pogodbeno razmerje oziroma da je šlo za naročilo; da se toženec kot prevzemnik naročila (prvi odstavek 749. člena ZOR) ni ravnal po prejetih navodilih; ni pazil na naročiteljeve koristi (751. člen ZOR); ni imel naročiteljevega soglasja za odmik od naročila (prvi odstavek 752. člena ZOR). Zato se je znašel v položaju poslovodje brez naročila (drugi odstavek 752. člena ZOR), kar zadeva njegove pravice nasproti naročniku.
Tožniku kot naročniku gre povračilo (prvi odstavek 266. člena ZOR) navadne škode (celotna vrednost kupljenih pralnih strojev) in izgubljeni dobiček (razlika med nabavno vrednostjo strojev in kupnino, ki bi jo dobil od albanskega kupca).
ODZ paragraf 1320. ZOR 200, 203, 414.ZZZDR člen 56, 56/2.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - opustitev nadzora nad psom - ugriz psa
Ko gre za škodo, ki jo stori žival ni nujno, da je odgovorna oseba vselej lastnik živali. Glede na ugotovljene okoliščine je toženec odškodninsko odgovoren zato, ker ni poskrbel za učinkovito nadzorstvo nad psom in ni preprečil njegovega napada na tožnico.
Škoda, ki jo je povzročil tožnici pes, za katerega toženec sam trdi, da je njegova in ženina skupna lastnina, je nastala v zvezi z njunim skupnim premoženjem. Zato odškodninsko odgovarjata oba zakonca solidarno (2. odst. 59 čl. ZZZDR).
SZ člen 56, 117, 117/5, 118, 123, 147.URS člen 22.
privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - smrt imetnika stanovanjske pravice po vložitvi zahteve za odkup - dedovanje pravice do odkupa stanovanja - načelo enakega varstva pravic
V pravnem režimu Zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur.l. SRS, št. 35/82 in 14/84, v nadaljevanju ZSR) stanovanjska pravica ni bila podedljiva. Pač pa je ZSR socialni položaj uporabnikov po smrti imetnika ali po tem, ko je stanovanje trajno prenehal uporabljati, urejal s specialnimi določbami. Socialni položaj v sedanjem sistemu SZ prihaja v poštev le pri najemnikih stanovanja (56. člen), za lastnike pa zaradi pravice do dedovanja to ni potrebno.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - upoštevanje sorazmerja z odškodninami, prisojenimi v RS
Sodna praksa formalno gledano sicer ni pravni vir, ker je pač sodnik vezan na ustavo (tudi ta določa v 125. členu, da so sodniki vezani pri opravljanju sodniške funkcije na ustavo in zakon) in zakon (prvi odstavek 3. člena zakona o sodiščih, Ur. list RS, št. 14/94 in 45/95). Vendar je takšna praksa zelo pomembna pri odločanju sodišča. Več enakih sodb v podobnih primerih namreč ustvarja enotno sodno prakso, ta pa je trdna opora za razlago splošnih pravnih predpisov in še posebej tistih, ki vsebujejo pravne standarde, kot je na primer, povezano s tem sporom, pravična denarna odškodnina.
IZVRŠILNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS04748
ZIP člen 50, 50-8.ZOR člen 295, 308.ZZZDR člen 72, 72/1, 72/3, 78, 78/4, 103, 103/1, 114, 114/1, 114/2, 114/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - preživljanje otroka - začasna odredba - začasna odločba o preživljanju otroka - predodelitev otroka - prenehanje preživninske obveznosti - nadomestna izpolnitev - izvršba
Izpolnitev je lahko opravljena tudi tako, da upnik sprejme nadomestno izpolnitev. Določba 295. člena ZOR je res splošna, vendar pa kot takšna zajema tudi nadomestno izpolnitev po 308. členu ZOR. Zmotno je stališče, da lahko v primeru, ko že obstaja pravnomočna preživninska (razvezna) sodba, preživninska obveznost preneha le z dogovorom ali pravnomočno sodbo o ukinitvi preživninske obveznosti. Odločitvi o dodelitvi otroka in njegovem preživljanju sta neločljivo povezani. Preživnino plačuje tisti roditelj, ki otroka nima v varstvu. Tisti, ki ga ima, ga dejansko preživlja.
ZPP (1977) člen 2, 2/1, 186, 186/2, 186/3.ZZZDR člen 52, 53, 54.
skupno premoženje zakoncev - ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju - razpolaganje s skupnim premoženjem - soglasje zakonca - vlaganja v nepremičnino vlaganja po razvezi zakonske zveze - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - pravna podlaga tožbenega zahtevka
Sodišče ni vezano na pravno podlago tožbenega zahtevka (3. odstavek 186. člena ZPP). Vendar pa mora odločati v mejah postavljenega tožbenega zahtevka (1. odstavek 2. člena ZPP). Vezano je zato na tožbeni predlog in trditveno podlago spora.
Za poznejše posege v skupno premoženje mora, če naj vplivajo na drugačen delež posameznega skupnega lastnika, obstajati soglasje obeh skupnih lastnikov.
oblike denacionalizacije - pravica do izbire oblike denacionalizacije
V nekaterih primerih je v dispoziciji denacionalizacijskega upravičenca izbira, v kakšni obliki uveljavlja pravice na podlagi denacionalizacije. Drugi odst. 25.čl. ZDen daje upravičencu pravico do izbire, da se nepremičnina, katere vrednost se je zaradi novih investicij bistveno povečala, bodisi ne vrne, bodisi se na njej vzpostavi lastninski delež, bodisi se vrne s pogojem, da za razliko v vrednosti plača odškodnino. Pravico izbire daje tudi 40.čl. ZDen.
Predlagatelja sta dokončno izjavila svojo odločitev o izbiri načina denacionalizacije. Drugi nasprotni udeleženec takšni izbiri ne more utemeljeno nasprotovati. Sprejeti mora odločitev predlagateljev.
Ena sama grbina zmernega obsega in nenevarne oblikovanosti, nikakor ne pomeni nevarnosti, ki bi jo morala tožena stranka kot upravljalec smučišča odstraniti ali nanjo posebej opozoriti. Gre za pojav, s katerim morajo smučarji na progah take težavnosti računati in jim prilagoditi svoje smučanje (21. čl. zakona).
ZPP (1977) člen 12, 12/3.ZOR člen 170, 172, 200, 206, 206/4.
pravica do povračila škode - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odgovornost države - vezanost civilnega sodišča na obsodilno sodbo kazenskega sodišča
Civilno sodišče ne sme odločati o obstoju kaznivega dejanja saj je v 3. odstavku 12. člena ZPP določeno, da je sodišče vezano na kazensko sodbo, s katero je bil povzročitelj škode spoznan za krivega, in sicer glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti.
Kaznivo dejanje pa je sestavljeno iz določenih konkretnih dejstev oz. dogodkov, ki jih tudi toženca v svoji reviziji ne izpodbijata in jih tudi ne bi mogla uspešno izpodbiti.
Z materialnopravnega vidika gledano, dogovor ne odseva soglasja volj njegovih podpisnic, kar pomeni, da pogodba (dogovor) sploh ni nastala. Šlo je torej za nesporazum po 63. členu ZOR (kadar sta stranki prepričani, da se strinjata, dejansko pa je med njima nesporazum o predmetu obveznosti, pogodba ne nastane). Kajti, pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki zedinita o njenih bistvenih sestavinah (26. člen ZOR).
ZPPSL člen 131, 131/1.ZOR člen 437, 437/1. ZTLR člen 64, 64/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - stečaj - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - odstop terjatve s pogodbo (cesija) - prenos stranskih pravic (hipoteka) na prevzemnika terjatve - vpis cesije v zemljiško knjigo
Po določilu prvega odst. 437. člena ZOR se prenese hipoteka pri cesiji na prevzemnika avtomatično, saj je ta stvarna pravica vezana na zastavljeno nepremičnino in je z vpisom v zemljiško knjigo tudi nastala (prvi odstavek 64. člena ZTLR). Tedaj ni potrebno za prehod hipoteke od cedenta na cesionarja, da je cesija vpisana v zemljiško knjigo.
odločba - oblika in sestavni deli odločbe - odločanje organa druge stopnje o pritožbi - stiki z otrokom
Ob tem, ko je tožena stranka odpravila prvostopno odločbo zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in sama odločila, ne da bi v postopku odpravila ugotovljene pomanjkljivosti, je tudi sama kršila pravila postopka, ki bi lahko vplivala na odločitev.
lastninskopravna razmerja - oblike denacionalizacije - vrnitev premoženja - vrnitev stvari - zazidano stavbno zemljišče
Če na zazidanem stavbnem zemljišču ne stoji objekt v lasti upravičenca, se ta ne vrača. Pomembna je torej ugotovitev, ali gre v času vračanja za dejansko, v naravi pozidano zemljišče. Tudi sama funkcionalna zemljišča niso predmet vračanja v naravi. Kateri del stavbne parcele je funkcionalno zemljišče, je pomembna okoliščina, ki v denacionalizacijskem postopku predstavlja del dejanskega stanja, ki ga je treba ugotoviti, če se zahteva vrnitev v naravi.
ZUS člen 30, 30/2, 69, 69/1.ZLPP člen 20, 20/3, 20/4.
začasna odredba - soglasje k lastninskemu preoblikovanju podjetja - izvršljivost po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku
Eden izmed pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za odložitev izvršitve izpodbijanega akta v upravnem sporu je, da se izpodbijani akt sploh lahko izvršuje po določbah ZUP, ki urejajo izvršbo.
Soglasje k lastninskemu preoblikovanju podjetja po določbah 3. in 4. odstavka 20. člena ZLPP je upravni akt, ki sicer pravno učinkuje že s samo izdajo, tako, da je po pridobitvi tega soglasja možno predlagati vpis v sodni register, vendar se ta akt ne izvršuje po določbah ZUP.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Spor o (ne)obstoju dedne pravice je premoženjskopravni spor, v katerem je dovoljenost revizije kot izrednega pravnega sredstva odvisna od vrednosti spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi.
Obstoj utemeljenega suma, da je določena oseba storila kaznivo dejanje v zvezi s priporom, sodišče posebej ugotavlja, kadar ta ni ugotovljen s pravnomočnim sklepom o preiskavi ali s pravnomočno obtožnico, sicer pa ga le preizkuša. Tak preizkus oz. ponovno presojo obstoja utemeljenega suma pa je treba posebej opraviti, če sodišče ugotovi nova dejstva in okoliščine, ki so pomembne za obstoj utemeljenega suma.
Pojem varnost ljudi, kot ga po 1.odst. 20.čl. Ustave kot pogoj za pripor določa navedena določba, se ne omejuje samo na ogrožanje življenja in telesne integritete posameznika, ampak vključuje tudi zdravje posameznika ali zdravje skupnosti, prav tako pa tudi varstvo premoženja posameznika ali skupnosti. Pojma varnosti ljudi ni moč omejiti le na neposredno ogrožanje posameznika, saj je varnost ljudi lahko močno ogrožena tudi z napadom na premoženje širše skušnosti oz. na premoženje države.
SZ člen 117, 128, 128/2, 148, 148/2. ZSR člen 60, 60/3.
privatizacija stanovanj - - odklonitev zahteve za odkup - prenehanje stanovanjskega razmerja zaradi odpovedi - gradnja hiše kot odpovedni razlog - čas, potreben za dograditev
Pravica bivšega imetnika stanovanjske pravice do nakupa stanovanja po privatizacijskih določbah novega zakona je pretežno premoženjskopravne narave, saj pripelje do pridobitve lastninske pravice, pri kateri je sicer ena od njenih funkcij tudi socialne narave, vendar ni tako prevladujoča kot pri stanovanjski pravici. Zato in ker gre pri uveljavitvi novega zakona za enkratno situacijo prehoda iz prejšnje pravne ureditve v novo ureditev stanovanjskega področja, je treba ozko tolmačiti tiste določbe SZ, ki ta prehod urejajo. Obstoj razlogov za prenehanje stanovanjskega razmerja ali odpovednih razlogov mora biti izkazan glede na razmere v času uveljavitve novega zakona. V tej luči je zato presojati tudi obstoj okoliščin iz tretjega odstavka 60. člena ZSR. Ker pa je po navedeni določbi treba presojati tudi o času, potrebnem za dokončanje hiše v izgradnji, lahko k tej oceni poleg drugih okoliščin pripomore tudi že po uveljavitvi SZ potekel čas. Okoliščine, ali sploh, koliko in s kolikšno intenzivnostjo je več let po uveljavitvi SZ potekala nadaljnja gradnja hiše, lahko kažejo ali na (slabo) premoženjsko stanje bivšega imetnika stanovanjske pravice ali na njegovo neupravičeno zavlačevanje zaradi že zahtevanega nakupa stanovanja.