ZPDZC-1 člen 3. ObrZ člen 5, 5/1, 5/2, 5/2-2, 6, 6/1, 6/2. ZUS-1 člen 83, 83/2, 85, 85/1, 94, 94/2.
dovoljena revizija - ukrep tržnega inšpektorja - obrtna dejavnost - pomembno pravno vprašanje - obrtno dovoljenje
Kdaj gre za obrtno dejavnost, opredeljuje prvi odstavek 5. člena ObrZ. Kdaj se kljub tem določbam dejavnost ne šteje za obrtno dejavnost, pa določa drugi odstavek istega člena. Če ne gre za opravljanje obrtne dejavnosti, po navedenem obrtno dovoljenje tudi s prvim odstavkom 6. člena ni predpisano kot pogoj za opravljanje te dejavnosti. Tako po drugi alineji drugega odstavka 5. člena ne gre za obrtno dejavnost, če se opravlja v majhnem obsegu, kot dopolnitev ostalim dejavnostim gospodarskega subjekta. Po navedenem torej za majhen obseg del, ki se jih opravlja kot dopolnitev ostalim dejavnostim, obrtno dovoljenje ni potrebno, kar pomeni, da tudi ne gre za delo na črno po drugi alineji 3. člena ZPDZC-1, če samozaposlena oseba nima obrtnega dovoljenja.
gostinstvo – podaljšani obratovalni čas - soglasje za obratovanje v podaljšanem delovnem času – pravni interes za tožbo – tožba vložena po poteku koledarskega leta na katerega se nanaša pridobitev soglasja
Ker odločbo za podaljšani obratovalni čas izdaja pristojni organ lokalne skupnosti za vsako posamezno koledarsko leto posebej, si tožeča stranka s tožbo, vloženo po poteku koledarskega leta, na katero se je nanašala pridobitev soglasja, svojega pravnega položaja v zvezi s postopkom pridobitve soglasja za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času ne more več izboljšati in zato zanjo nima pravnega interesa.
ZGos člen 12, 12/1, 12/3. Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost člen 3, 3/2, 4, 4/2.
določanje obratovalnega časa – soglasje – obratovalni čas – gostinski lokal - gostinstvo
Obratovanje izven časa, ki ga določa Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih lokalov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost, sprejet na podlagi prvega odstavka 12. člena ZGos se šteje za podaljšani obratovalni čas. Pri odločanju o obratovanju posameznega gostinskega obrata v podaljšanem obratovalnem času je vključena lokalna skupnost tako, da daje svoje soglasje.
Z zatrjevanim zmanjšanim prometom in izgubo zaslužka, ki bi se lahko nanašal le na poslovanje v spornem delu dejavnosti, same zase, niso hujše škodljive posledice z vidika celotne dejavnosti, ki jo sicer opravlja tožeča stranka. Pogoja po 2. odstavku 69. člena ZUS sta navedena alternativno.
V postopku izdaje dovoljenja za razširitev poslovne dejavnosti mora biti izpolnjen tudi pogoj razpolaganja s poslovnimi prostori. V primeru solastništva na objektu, v katerem so poslovni prostori, solastnik izkazuje svoj pravni interes biti stranka v postopku, ker varuje svojo solastninsko pravico na sicer fizično nerazdeljeni stvari.
ZUP člen 131, 131/1, 202, 202/1. ZUS (1977) člen 42, 42/2. ZUS člen 94, 94/1.
bistvena kršitev postopka - umik zahtevka
Če se je upravni postopek končal zaradi umika zahtevka (1. odst. 131. čl. ZUP), mora pritožbeni organ s svojimi razlogi presoditi, ali so bili podani pogoji za ustavitev postopka, ali pa teh pogojev ni bilo, ne pa se spuščati v meritorno presojo o utemeljenosti oz.
ZGD člen 4, 75, 75/3, 596, 596/1.ObrZ člen 11, 11/3, 12, 12/1. ZTI člen 4.
obrtno dovoljenje - opravljanje dejavnosti v podružnici, krajevno ločeni od sedeža obrata - ukrep tržnega inšpektorja
Opravljanje poslovne dejavnosti (obrtne) v poslovni enoti izven sedeža obratovalnice podjetniku ni dovoljeno brez dovoljenja pristojnega upravnega organa o opravljanju poslovne dejavnosti v dislocirani enoti in izkazani priglasitvi dislocirane poslovne enote.
Tržni inšpektor nima podlage za izdajo inšpekcijske odločbe, s katero prepove opravljanje gostinske dejavnosti tožniku, kateremu je poteklo začasno obrtno dovoljenje, če je ta še pred potekom obrtnega dovoljenja prosil za njegovo podaljšanje in mu je bila odločba o podaljšanju začasnega obrtnega dovoljenja vročena pred izdajo inšpekcijske odločbe.
Če je tožena stranka odločila v času veljavnosti novega obrtnega zakona (Ur.l. RS, št. 50/94) tako, da je odpravila prvostopno odločbo in sama rešila stvar, ni smela uporabiti določbe prejšnjega obrtnega zakona (Ur.l. SRS, št. 35/88, 24/89) o prenehanju obratovalnice tožeče stranke, saj ta zakon v času njene odločitve ni veljal več.
pogoji za opravljanje dejavnosti - ukrep tržnega inšpektorja
Začasno obrtno dovoljenje ni dokaz o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev za opravljanje dejavnosti gospodarske družbe, saj za to ni podlage v ZGD.
Upravni organ je ravnal v skladu z določbo 95. člena v povezavi s 102. členom obrtnega zakona, ko je vlogo enega izmed ustanoviteljev skupne obratovalnice, ki je odjavil obrt oz. izstopil iz skupne obratovalnice, štel za vlogo za prenehanje skupne obratovalnice.
Obratovalnica preneha na podlagi obrtnikove odjave in upravni organ z upravnim aktom le ugotovi, da je obratovalnica prenehala z odjavo (deklaratoren akt). Ugotovi se le dejstvo in čas prenehanja obratovalnice. Prenehanje obratovalnice ni mogoče vezati na izvršljivost odločbe.
ZUS (1977) člen 42, 42/2.ObrZ člen 95.ZUP člen 243.
prenehanje obratovalnice - skupna obratovalnica
Odločba o prenehanju skupne obratovalnice na podlagi odjave (1. točka 1. odstavka 95. člena obrtnega zakona) je ugotovitvena in ne konstitutivna odločba, zato čas prenehanja ni možno vezati na pravnomočnost odločbe.
obrtno dovoljenje - razširitev dejavnosti - podjetnik
Po določbi 596. člena zakona o gospodarskih družbah, s katero so prenehale veljati določbe obrtnega zakona, ki se nanašajo na registracijo in število zaposlenih, ni bilo prepovedano izdajanje dovoljenj za razširitev obrtne dejavnosti. Ker so osebe, ki so bile registrirane za opravljanje obrtne dejavnosti po 584. členu imele na voljo rok za uskladitev dejavnosti do 31.5.1994, ta rok pa je bil podaljšan, tožena stranka v izpodbijani odločbi ni razložila, v čem je bila nezakonitost odpravljene odločbe organa prve stopnje, s čimer je kršila 209. člen ZUP.
Pristojni občinski upravni organ lahko odloči, da obratovalnica preneha, če samostojni obrtnik, od katerega je davčni organ zahteval poroštvo za poravnavo davčnih obveznosti, v roku, ki mu je bil določen, ne predloži poroštvene izjave.
Za promet eksplozivnih snovi je po 2. členu zakona o prometu eksplozivnih snovi (Uradni list SFRJ, št. 30/85 in 6/89) šteti tudi uporabo eksplozivnih snovi v proizvodnji izdelkov, ki jih po 2. odstavku 3. člena zakona o eksplozivnih snoveh (Uradni list SRS, št. 18/77) sicer ni šteti za eksplozivne snovi.