OZ člen 179. ZPP člen 125a, 125a/4, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
povzročitev škode - pretep - krivdna odgovornost - deljena odgovornost - zlom - odrgnine - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - lahek primer po Fischerjevi lestvici - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - primarni in sekundarni strah - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - protispisnost - nestrinjanje z dokazno oceno - sodelovanje stranke v postopku - prepis zvočnega posnetka glavne obravnave - vročitev prepisa zvočnega posnetka - uveljavljanje nepravilnosti pri vročanju - pravica do izjave v postopku - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka - nevložitev ugovora
Sodelovanje v pretepu in v njem dobljene najblažje poškodbe oziroma spremembe zunanjosti (odrgnine, podpludbe) s kratkotrajnimi posledicami (14 dni vidne odrgnine in podpludbe na obrazu) za tožnika, ki je sam pričel pretep in prvi fizično napadel toženca, ne more biti objektivno niti subjektivno žaljivo. Zato ne predstavlja pravno relevantnega posega v tožnikovo čast in dobro ime, ki bi utemeljeval prisojo posebne denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti.
odškodnina zaradi neupravičenega odvzema prostosti - neupravičen odvzem prostosti - utemeljeni razlogi za sum
Vsebinski aspekt proste dokazne ocene je obče oziroma objektivno sprejemljiv, če je sprejemljiv "za vsakega razumnega človeka iz časa in prostora, v katerem je izdana z njo utemeljena sodna odločba". Ob upoštevanju časovnih predpostavk - dejanja bi naj bila storjena med 24. do 26.1.2022; prepoznava je bila opravljena 1.2.2022 - in okoliščin, da je tožnik že večkrat bil v kazenskih postopkih in da je uživalec mamil, v tem času pa se je nahajal tudi v kletnih prostorih (prepoznal ga je A. A.), četudi je stanovalec tega bloka, sodišče druge stopnje ne dvomi v pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da je bilo zadoščeno dokaznemu standardu utemeljenih razlogov za sum.
Razlaga materialnopravne predpostavke "brez zakonskega razloga" (odvzeta prostost) mora temeljiti na takšnih okoliščinah, ki utemeljujejo odškodninsko predpostavko protipravnosti ravnanja državnega organa, kar se opravi s primerjavo standarda ravnanja, ki velja na področju preiskave kaznivih dejanj (abstraktno, objektivno merilo presoje oziroma primerjave). Ravnanje bo torej "zakonito" in s tem izključena protipravnost, če je policija ravnala "lege artis", če je torej upoštevala uveljavljene, strokovne, običajne standarde pri istovrstnih ravnanjih, upoštevaje tudi načelo minimalnih (sorazmernih) posegov v zakonsko in ustavno varovane osebnostne dobrine tožnika.
ZPP člen 163, 163/4, 319, 319/2. ZNP člen 37. ZNP-1 člen 216, 216/1.
stroški nepravdnega postopka - zavrnitev predloga za obnovo postopka - sklep o stroških postopka - poseben sklep o višini stroškov - pritožbeni razlogi zoper odločbo o stroških - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari
Glede na citirano ureditev so pritožbeni razlogi zoper sklep o višini stroškov omejeni. Če sodišče odloči po četrtem odstavku 163. člena ZPP, namreč v odločbi o glavni stvari o stroških postopka odloči le po temelju (katera stranka nosi stroške postopka in v kakšnem deležu), ko pa takšna odločitev postane pravnomočna, izda še sklep o višini stroškov. Pogoj za izdajo sklepa o višini stroškov je torej pravnomočnost odločbe o glavni stvari in o stroških postopka po temelju. Navedeno pa skladno s prepovedjo ponovnega odločanja o isti stvari (prim. drugi odstavek 319. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in prvim odstavkom 216. člena ZNP-1) pomeni, da v okviru odločanja o višini stroškov ni dopustno še enkrat odpirati vprašanja, katera stranka nosi stroške postopka in v kakšnem deležu. Še toliko manj v pritožbi zoper sklep o višini stroškov ni dopustno izpodbijati odločbe o glavni stvari.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00079920
KZ-1 člen 58, 58/5, 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - priznanje krivde - kaznovalni predlog državnega tožilca - izrek pogojne obsodbe - pogoji za izrek pogojne obsodbe - nasprotje med izrekom in razlogi - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Sodišče prve stopnje je pri izreku kazenske sankcije uporabilo določbo petega odstavka 58. člena KZ-1, glede na predpisano kazen za očitano kaznivo dejanje pa je izrek pogojne obsodbe mogoč le v situaciji, ko tožilstvo sankcijo opozorilne narave predlaga za primer priznanja krivde; dejstvo pa je nadalje, da je prvostopenjsko sodišče kot temelj izreka kazenske sankcije v razlogih sodbe navajalo predlog tožilstva za izrek nepogojne zaporne kazni v primeru priznanja krivde. Navedeno terja zaključek, da je izpodbijana sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka člena 371 ZKP, takšno kritiko pa je mogoče prepoznati tudi v navedbah pritožnice.
predlog za obnovo postopka - nedovoljenost predloga za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - omejitev postulacijske sposobnosti - obvezno odvetniško zastopanje - pooblaščenec, ki ni odvetnik - prepozna dopolnitev pritožbe
Predlog za obnovo postopka, vložen po pooblaščencu, ki ni odvetnik, je nedovoljen. Takšen predlog sodišče na podlagi določbe prvega odstavka 91. člena ZPP brez nadaljnjega obravnavanja zavrže.
ZFPPIPP člen 20, 20/1, 22, 22/1-1, 256, 261, 261/1, 309, 309/1-1, 310. ZPP člen 458, 480, 483, 483-6, 495, 495/3. OZ člen 311.
ugotovitev obstoja izločitvene pravice - terjatev - obligacijska pravica - zakonski pobot po ZFPPIPP - izročitev premoženja upniku
Zakonski pobot terjatev, ki ga ureja 261. člen ZFPPIPP, se nanaša na položaj, ko ob začetku stečajnega postopka obstajata terjatev posameznega upnika do stečajnega dolžnika in nasprotna terjatev stečajnega dolžnika do tega upnika. Ti (obligacijski) terjatvi veljata z začetkom stečajnega postopka za pobotani. Konkretni primer ne sodi v okvir urejanja 261. člena ZFPPIPP, saj tožnik v stečajnem postopku ni prijavil terjatve, temveč izločitveno pravico.
DZ člen 189, 190, 197, 197/1. ZPP člen 224, 224/4, 258.
določitev preživnine za otroka - zvišanje preživnine - višina preživnine - materialne zmožnosti zavezanca - prikrivanje preživninskih zmožnosti - porazdelitev preživninskega bremena - vročitev vabila na zaslišanje - zaslišanje le ene stranke
Vse navedene okoliščine dajejo trdno podlago za oceno, da nasprotni udeleženec razpolaga z višjimi prihodki, kot so uradno izkazani. Pritožbeno sodišče je tako prepričano, da je gmotni položaj nasprotnega udeleženca dovolj dober, da bo zmogel plačevati z izpodbijanim sklepom določeno preživnino, kot tudi stroške za svojega starejšega sina brez škode za lastno preživljanje.
prodajna pogodba za stanovanje - zamuda z izročitvijo nepremičnine - pogodbena kazen zaradi zamude z izročitvijo - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin - pogoji za izdajo začasne odredbe - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - nevarnost za uveljavitev terjatve - zavarovanje terjatev s hipoteko - nedovoljene pritožbene novote
Sodišče prve stopnje je v sklepu navedlo sodno prakso, na podlagi katere je predstavilo argumente, ki prepričljivo potrjujejo, da niso izpolnjene zakonske predpostavke za izdajo začasne odredbe. Tudi pritožba navaja sodno prakso, ki pa ni istovetna z obravnavanim primerom, kar ob upoštevanju načela pravne enakosti pomeni, da jo ni moč upoštevati. Tožnik tudi ni navedel posebnih okoliščin, ki bi terjale drugačno vrednotenje - torej da gre za tako imenovani izjemni dejanski stan, ki ni istoveten s primeri iz sodne prakse, na katerih je sodišče prve stopnje oprlo odločitev.
Iz sodne prakse izhaja, da so vrednostno merilo za izdajo začasne odredbe dolžnikova (toženčeva) konkretna ravnanja, katerih namen je razpolagati s premoženjem, da bo uveljavitev terjatve upnika (tožnika) otežena/onemogočena. Odločilna so torej konkretna ravnanja dolžnika/toženca (subjektivna nevarnost) in ne zgolj (objektivno) stanje. Tožnik bi torej moral dokazati s stopnjo verjetnosti nevarnost toženčevega aktivnega delovanja oziroma opustitve v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavljanja terjatve.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00079921
DZ člen 161.
začasna odredba v družinskih sporih - prešolanje učenca osnovne šole - varstvo in vzgoja otroka - ogroženost otroka - spremenjene okoliščine - določitev stikov - stiki med otrokom in staršema - izvajanje starševske skrbi - konfliktnost med starši - prevoz otroka na stike - pogoji za prešolanje - materialne zmožnosti staršev - vzpostavitev stika - neformalen razgovor z otrokom - načelo otrokove koristi - izvedensko mnenje
Za A. A. bivanje pri tožnici ne predstavlja novega bivalnega in socialnega okolja, gotovo pa gre za spremembo, ker je bila A. A. vrsto let vpeta v okolje, kjer prebiva toženec. Glede na ugotovitve izvedenke o nadpovprečni kognitivni sposobnosti A. A., ki ima po mnenju izvedenke dobro razvite socialne spretnosti, njene prilagoditvene sposobnosti pa so na povprečnem nivoju, ni tudi izkazano, da se A. A. ne bi mogla prilagoditi na novo šolsko okolje. Prepričljivo so pojasnjeni razlogi, zaradi katerih se bo A. A. prešolala. Temeljijo tudi na opravljenem razgovoru A. A. s sodnico, ki dodatno kaže, da je odločitev glede prešolanja A. A. skrbno pretehtala.
izvršba - izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - obrazložen ugovor - obrazloženost ugovora
Upnik v pritožbi ne nasprotuje zaključku sodišča prve stopnje o vložitvi obrazloženega ugovora, temveč zatrjuje dejanske okoliščine in prilaga dokaze za utemeljenost terjatve. Ali je zahtevek utemeljen ali ne, bo odločalo sodišče v nadaljnjem pravdnem postopku, ki bo sledil po uradni dolžnosti na podlagi izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00079514
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 7. Protokol 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 1/2, 3, 3/1, 4, 4/2. URS člen 33, 35. ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/1, 7/1-5, 7/1-9, 21, 21/1, 22, 22/4, 22/5, 23, 24, 24/1. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZZZDR člen 52, 52/2. ZVPot člen 1, 1a, 22, 23, 23/2, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 35, 39, 39/4, 119.
temeljna načela obligacijskega prava - načelo pravne varnosti - kreditna pogodba v CHF - valutna klavzula v CHF - valutno tveganje - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - pogodba o dolgoročnem posojilu - ničnost pogodbenega določila - ugotovitev ničnosti pogodbe - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - pojasnilna dolžnost - pojasnilna dolžnost banke - vsebina pojasnilne dolžnosti - sporazum o zavarovanju terjatve - izvršljiv notarski sporazum - opredelitev nepoštenih pogodbenih pogojev - nepošten pogodbeni pogoj - ugovor nepoštenih pogodbenih pogojev - način posredovanja informacij - posredovanje informacij prek tretje osebe - Direktiva Sveta 93/13/EGS - ničnost pogodbe zaradi predmeta - nedopustna podlaga - oderuška pogodba - nejasna pogodbena določila
Kreditna pogodba ni nična iz razloga, ker valutna klavzula ne bi bila dovoljena, temveč ker je pritožnica opustila dolžno pojasnilno dolžnost, kar je bilo glede na težo opustitve v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - priporni razlog begosumnosti - obstoj utemeljenega suma - sorazmernost in nujnost ukrepa
Glede zaključkov o utemeljenem sumu in begosumni nevarnosti ni spremenjenih okoliščin. Na (ponovljene) pritožbene navedbe, s katerimi pritožnik izpodbija zaključke sodišča prve stopnje, je bilo že odgovorjeno v predhodnih sklepih.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00080407
ZPSVIKOB-1 člen 1, 1-1, 3, 3/1, 3/3, 5, 5/1, 6, 6/1, 27, 27/1, 33. ZPSVIKOB člen 9, 45. URS člen 22, 26. ZPP člen 192. ZBan-1 člen 253a, 261a, 347, 350, 350a. ZRPPB člen 265.
sklep o krajevni nepristojnosti - sprememba zakona - pravica do izjave - Banka Slovenije - odločba o izrednih ukrepih - izbris obveznic - podrejene obveznice - imetniki podrejenih obveznic - odškodninska odgovornost bank - odškodnina - eventualna kumulacija (primarni zahtevek in podredni zahtevek)
Pravica stranke do izjave izhaja iz 22. člena Ustave in je osrednja pravica, ki jo Ustava zagotavlja v postopku pred sodišči. Nanaša se tako na dejanska kot pravna vprašanja. Njen namen je zagotoviti stranki, da vpliva na odločitev sodišča. Možnost učinkovitega vpliva na odločitev sodišča ji je zato treba omogočiti. Tožniki se ob vložitvi obravnavane pritožbe pa tudi ob vložitvi tožbe niso mogli soočiti z naknadno uveljavljeno specialno zakonsko ureditvijo odškodninskega varstva zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije. To pomeni, da se niso mogli izjaviti niti o procesnih možnostih razpolaganja z zahtevki skladno z novo zakonsko ureditvijo. V teh posebnih okoliščinah bi sodišče prve stopnje moralo tožnikom zaradi zahtev pravice do izjave omogočiti, da se pred odločitvijo o pristojnosti sodišča izjavijo glede zakonskih sprememb, vključno z učinki teh sprememb na zasnovo tožbe oziroma z morebitno prilagoditvijo zahtevka, ker teh sprememb (logično) ob vložitvi tožbe niso mogli upoštevati.
ZSReg člen 34, 35, 35/2, 35/3. ZGD-1 člen 3, 3/1, 4, 4/1, 4/1-6, 10.a, 10a/5, 10a/7, 635, 635/2, 635/2-3.
vpis v sodni register - materialno statusno preoblikovanje - oddelitev z ustanovitvijo nove družbe - omejitve ustanavljanja družb ter pridobitve statusa družbenika
Namen ureditve v 10.a členu ZGD - 1 je torej prepovedati sklepanje pravnih poslov, ki so pravni temelj ustanovitve družbe (pogodba oziroma akt o ustanovitvi družbe) oziroma prenosa poslovnega deleža v družbi (pogodba o izročitvi in prevzemu), z nepoštenim namenom. Izhajajoč iz opisanega namena omejitev 10.a člena ZGD - 1 lahko torej zaključimo, da položaj iz petega odstavka 10.a člena ZGD - 1 ni ovira za pridobitev poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo oziroma položaja ustanovitelja družbe, če je pravni temelj prenosa poslovnega deleža oziroma ustanovitve nove družbe univerzalno pravno nasledstvo (dedovanje oziroma statusno preoblikovanje).
izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije
V obravnavani zadevi se je postopek izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije začel na podlagi domneve iz 1. točke drugega odstavka 427. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), v skladu s katero velja, da obstoji razlog za izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije, če pravna oseba v dveh zaporednih poslovnih letih ni predložila letnega poročila agenciji (AJPES) zaradi objave po prvem in drugem odstavku 58. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) ali podatkov iz letnega poročila za namene iz prvega odstavka 59. člena ZGD-1. Elementi dejanskega stanu izbrisnega razloga, ki so povezani s to domnevo, pa so predpisani v 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP. Iz nje izhaja, da se pravna osebe izbriše iz sodnega registra brez likvidacije, če je prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila vse obveznosti. Treba je torej presoditi ne le obstoj domneve iz 1. točke drugega odstavka, ampak tudi, ali so izpolnjeni elementi dejanskega stanu izbrisnega razloga iz 1. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
Zaključek sodišča prve stopnje o še vedno izpolnjenem pogoju iz prve alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr v povezavi z izpolnjenostjo pogoja iz druge alineje, temelji na strokovni prognozi izvedenke, ob konkretno ugotovljenem in opisanem trenutnem zdravstvenem stanju nasprotne udeleženke.
Vročitev odločbe o brezplačni pravni pomoči po izteku rokov za opravo pravnega dejanja, za katerega je brezplačna pravna pomoč odobrena, lahko predstavlja vzrok, zaradi katerega je lahko dovoljena vrnitev v prejšnje stanje.
OZ člen 2, 5, 5/1, 14, 18, 18/1, 82, 82/1, 82/2, 341, 364, 421, 421/2.
odstop terjatve s pogodbo - cesija - ugovori iz temeljnega razmerja - pripoznava dolga - odpoved ugovorom iz temeljnega razmerja - načelo dispozitivnosti - načelo vestnosti in poštenja
Odstopnik prevzemniku največkrat že po zakonu odgovarja za obstoj, in če se tako zaveže, še za iztožljivost terjatve. Toda prevzemniku odstopnikova beseda o lastnostih terjatve včasih ne zadošča: veliko več mu lahko pomeni dolžnikova pripoznava dolga. Če se dolžnik tega zaveda, pa s svojo izjavo prispeva k prevzemnikovi odločitvi, da privoli v odstop, narekuje načelo vestnosti in poštenja daljnosežnejše pravne posledice kot pri pripoznavi dolga v dvostranskem razmerju ni. V njem ne bi imelo nobenega smisla, da bi se dolžnik odpovedoval svojim ugovorom iz temeljnega posla. Drugače pa je dolžnikovo pripoznavo dolga pri cesiji smiselno presojati tudi z vidika morebitne odpovedi ugovorom, ki jih dolžniku zagotavlja dispozitivni drugi odstavek 421. člena OZ. Odločilno je, kako se izjava glasi, in okoliščine primera.
izguba zavarovalnih pravic - domneva o vzročni zvezi med alkoholiziranostjo in nezgodo - izpodbijanje domneve alkoholiziranosti
Ker toženec uveljavlja poseg v svojo pravico do izjave v postopku dokazovanja, bi moral za to, da bi njegovi pritožbeni razlogi sodišču druge stopnje naložili presojo obstoja te procesne kršitve, navesti, katero ugotovljeno dejstvo je z njo obremenjeno. Šele takšni pritožbeni razlogi bi mu omogočili presojo, (-) ali sploh gre za dejstvo, ki ga je toženec dokazoval ali izpodbijal z izvedbo dokaza s tem izvedencem, (-) in ali gre za dejstvo, ki ni očitno nerelevantno ter bi moralo sodišče prve stopnje v postopku njegovega dokazovanja odgovoriti na strankine pripombe k izvedenskemu mnenju.