OBLIGACIJSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00080845
ZVZD-1 člen 5. OZ člen 171.
nesreča pri delu - poledenela pot - vzdrževanje - zimske razmere - varna prehodna pot - neskrbno ravnanje - soprispevek delavca - deljena odgovornost
Dejstvo, da so delavci zjutraj prišli na delo brez kakršnihkoli težav, v ničemer ne dokazuje, da je bila sporna površina - pohodna pot med objektom proizvodnje in objektom prehrane - pravilno vzdrževana.
sodna poravnava - razveljavitev sodne poravnave - rok za razveljavitev sodne poravnave - materialnopravni in formalnopravni razlogi za vložitev tožbe za razveljavitev sodne poravnave - bistvena zmota
Pritrditi je ugotovitvi, da se je tožnik z vsemi relevantnimi dejstvi glede vsebine sodne poravnave in s tem tudi z razlogi, ki kažejo na njegovo morebitno zmotno razlago te poravnave, seznanil oziroma bi se ob ustrezni skrbnosti mogel in moral seznaniti že s prejemom toženčevega dopisa z dne 8. 11. 2022, torej 10. 11. 2022. Trimesečni subjektivni rok po prvem odstavku 393. člena ZPP je iztekel 10. 2. 2023, dne 1. 3. 2023 vložena tožba pa je tudi glede drugega uveljavljanega razloga (bistvene zmote) prepozna.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine - protipravno ravnanje - nepremoženjska škoda za poseg v osebnostne pravice - zavrnilna zamudna sodba - pravno priznana oblika nepremoženjske škode
Čeprav so toženčeva dejanja, kot so varanje in intimno zavračanje, z vidika tožnice nemoralni, to samo po sebi ne pomeni, da gre za protipravno ravnanje, ki bi lahko bilo podlaga za odškodninsko odgovornost. Pravo priznava odškodnino za nepremoženjsko škodo le v primerih, ko gre za resne in hujše kršitve osebnostnih pravic, kot so integriteta, čast ali dostojanstvo. Toženčeva ravnanja, čeprav žaljiva, ne predstavljajo tako intenzivnega posega, da bi presegla prag običajnih življenjskih nevšečnosti v istovrstnih situacijah. Duševne bolečine in telesne bolečine, ki so se pri tožnici kazale v obliki glavobolov in nespečnosti, so življenjsko izkustveno normalne posledice, do katerih pride ob tako stresnih dogodkih, kot je razveza zakonske zveze.
vračunanje daril v dedni delež (kolacija) - sporna dejstva glede vračunavanja darila v dedni delež - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo
V predmetni zadevi je dedič A. A. uveljavljal, naj se njegovemu bratu v dedni delež vštejejo določena darila. Uveljavljal je torej vračunanje daril v dedni delež (kolacija) po 46. členu ZD. Navedena določba omogoča, da dobijo tisti dediči pri zakonitem dedovanju, ki jim je zapustnik že za časa življenja dal darila, efektivno toliko manj iz zapuščine na račun svojega dednega deleža, kolikor znaša vrednost daril.
Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, ko je pritožnikovo zahtevo štelo za terjatev zoper brata, ne pa za zahtevo za vračunanje daril v dedni delež.
OZ člen 51, 51/1, 619, 633, 633/3, 634, 637, 637/1, 639, 639/1.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - ugovor pobotanja v pravdi - nepravilna izpolnitev - odgovornost za stvarne napake (jamčevanje za napake) - očitne stvarne napake - pravočasno grajanje - obličnost - dokazna ocena - sočasni ustni dogovor
Pravočasno grajanje napak je ena od predpostavk podjemnikove odgovornosti za stvarne napake opravljenega posla, ki morajo biti kumulativno izpolnjene za uspešno uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov. Zato že ugotovitev, da toženka ni dokazala, da je zatrjevane napake pravočasno grajala, pomeni, da je toženka izgubila vse pravice iz naslova jamčevalnih zahtevkov in s pobotnim ugovorom ne more uspeti.
Ne drži pritožbeni očitek, da je zaključek sodišča prve stopnje, da pogodbenice zavez iz pisne pogodbe niso dolžne spoštovati. Sodišče prve stopnje namreč takšnega zaključka ni sprejelo, ampak je ugotovilo, da sta pogodbenici z ustnim dogovorom pogodbeno določilo o izročitvi zavarovanj izključili. Tudi ne drži pritožbeni očitek, da je v gospodarskih poslih izrecno zahtevana pisna oblika dogovorov. Pogodba, sklenjena med pravdnima strankama, je po svoji naravi podjemna pogodba, za katero zakon pisne oblike ne zahteva (prvi odstavek 51. člena v zvezi z XI. poglavjem OZ), kar posledično velja tudi za dogovor, s katerim se olajšuje obveznost ene od pogodbenic.
ugotovitev ničnosti pogodbe - povezane pogodbe - nedopustna podlaga - povezane osebe - načelo kavzalnosti - veriga prenosov - izbrisna tožba - vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja
Tožnica je izkazala, da so prodajne pogodbe v verigi prenosov nične, kar pomeni, da so pravni posli absolutno neučinkoviti in ne morejo imeti posledic niti na zemljiškoknjižnem področju. Glede na to njeni zahtevki učinkujejo na tiste vpise, ki so neveljavni zaradi kavzalnega razmerja z ničnim zavezovalnim pravnim poslom, in posledično ne povzročijo nobenih pravnih učinkov (pridobitelj z vknjižbo pravice v njegovo korist ne postane resnični lastnik).
Zaključek sodišča prve stopnje, da so vse v spornih poslih udeležene osebe med seboj povezane, je pravilen, tudi če se tožbeni zahtevek v nobenem od postopkov ne glasi na katerega od zakoncev, ki sta bila udeležena pri poslih. Posli na način, kot so bili sklenjeni, niti ne bi bili sklenjeni, če ne bi šlo za povezane osebe.
DZ člen 179, 196, 197, 199, 199/1. ZIZ člen 21, 21/1. ZNP-1 člen 2, 2/1, 42. ZPP člen 212.
preživnina za mladoletnega otroka - bistveno spremenjene okoliščine - sprememba višine preživnine - predlagalni nepravdni postopek - izredni stroški - zmotna uporaba materialnega prava - neizvršljivost izreka
Družinski zakonik (v nadaljevanju DZ) v 196. členu določa, da se preživnina določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od dneva vložitve tožbe ali predloga za določitev preživnine. Navedena določba se uporablja tudi v primeru odločanja o spremembi višine preživnine po 197. členu DZ. Kadar torej predlagatelj postopka izrecno zahteva določitev preživnine od dneva vložitve predloga, sme sodišče preživnino določiti od tega dne dalje. V tem primeru, kadar preživninski zavezanec meni, da ni dolžan plačevati preživnine od dneva vložitve predloga, mora v postopku takšna dejstva zatrjevati in jih tudi dokazati, saj gre za predlagalni nepravdni postopek (prvi odstavek 2. člena ZNP-1), v katerem se uporabljajo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu (212. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). V obravnavani zadevi pa iz podatkov spisa ne izhaja, da bi nasprotni udeleženec v zvezi s tem, zakaj ni dolžan plačevati preživnine od dneva vložitve predloga predlagateljice, podal konkretne navedbe ter zanje predložil dokazila.
ZIZ člen 42, 42a, 42c. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 53.
izvršba na podlagi tuje odločbe - potrdilo o neposredni izvršljivosti - vezanost na pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo
V izvršilnem postopku dolžnik ne more uveljavljati nepravilnosti potrdila o izvršljivosti, saj je izvršilno sodišče na podatek o izvršljivosti vezano, vse dokler ni spremenjen. Navedeno po presoji višjega sodišča še toliko bolj velja za tuje potrdilo o izvršljivosti. Če je namreč za razveljavitev slovenskega potrdila o izvršljivosti, ki ga izda slovensko sodišče na podlagi 42.a člena ZIZ, pristojno za popravek ali razveljavitev takega potrdila o izvršljivosti po 42.c členu ZIZ prav tako slovensko sodišče, enako vzajemno velja tudi za tuje sodišče. Če torej dolžnica meni, da je avstrijsko sodišče napačno izdalo potrdilo o izvršljivosti, se mora za njegovo razveljavitev ali popravek obrniti na avstrijsko sodišče, do tedaj pa je slovensko izvršilno sodišče kot sodišče države izvršitve nanj vezano.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00080395
SZ-1 člen 41, 42. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 313, 313/1, 313/2, 339, 339/2, 339/2-14, 358, 358-6, 458, 458/4. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1.
obvezen prispevek etažnega lastnika v rezervni sklad - neplačevanje v rezervni sklad - izterjava obveznosti vplačila v rezervni sklad etažnih lastnikov večstanovanjskih stavb - vodenje sredstev računa rezervnega sklada - poseben transakcijski račun - nezakonito razpolaganje ali odtujevanje premoženja - izrek sodbe v nasprotju z obrazložitvijo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sprememba izpodbijane sodbe - stroški pravdnega postopka glede na uspeh stranke - odvetniška tarifa - spor majhne vrednosti
Preuranjeno bi bilo domnevati, da bo upravnik kršil zakon, če bo v imenu etažnih lastnikov izterjal manjkajoča sredstva od etažnega lastnika, ki ni vplačal ustreznega deleža v rezervni sklad. Nezakonitega razpolaganja upravniku dejansko ne bi mogla preprečiti niti izpolnitev na poseben transakcijski račun. Ni pa sama izterjava neplačanih sredstev že (nezakonito) razpolaganje. Iz tega razloga se vsebinsko utemeljenega zahtevka za plačilo dolgovanih sredstev etažnega lastnika v rezervni sklad ne sme zavrniti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00081849
KZ-1 člen 58, 58/2, 58/5, 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 370, 370/1, 370/1-3, 370/2.
priznanje krivde - pogojna obsodba - pogoji za izrek pogojne obsodbe - kaznovalni predlog državnega tožilca - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - opis dejanja - hudodelska združba - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče sme na podlagi določbe petega odstavka 58. člena KZ-1 (t. i. izjemna pogojna obsodba) izreči pogojno obsodbo tudi za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen najmanj treh let zapora.
Že iz jezikovne razlage določbe petega odstavka 58. člena KZ-1 je razvidno, da morata biti za izrek pogojne obsodbe kumulativno podana dva pogoja: (i) da obtoženec prizna krivdo po obtožbi oziroma sklene sporazum o priznanju krivde in (ii) da državni tožilec predlaga izrek pogojne obsodbe za primer, če obtoženec prizna krivdo oziroma s tožilstvom sklene sporazum o priznanju krivde. Samo priznanje krivde, ne da bi državno tožilstvo hkrati predlagalo izrek pogojne obsodbe, sodišču ne omogoča, da obtožencu izreče pogojno obsodbo na podlagi petega odstavka 58. člena KZ-1.
ZPP člen 458, 458/2. Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva (2004) člen 16. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 7, 34, 34/4.
plačilo domske oskrbe - pisni dogovor - teorija realizacije pogodbe - delna oprostitev plačila - spor majhne vrednosti - razveljavitev sodbe
S tem, ko je toženec plačal izdane račune, je konkludentno pristal na dogovor o doplačevanju domske oskrbe za svojo mamo (teorija realizacije pogodbe). Toženec se ni strinjal le z višino izdanih računov, saj je menil, da bi moral biti pri delni oprostitvi plačila domske oskrbe upoštevan njegov sin, ki ga preživlja, v posledici česar pa je sprožil postopek pred CSD. Določitev delne oprostitve plačila oskrbnine za toženca se namreč določi v okviru upravnega postopka pri CSD (7. člen Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev) in na plačilo že izdanih računov nima vpliva.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3. ZDavP-2 člen 145, 145/2, 145/2-9.
izvršba davčne obveznosti - izvršilni naslov - seznam izvršilnih naslovov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - vezanost sodišča na izvršilni naslov
Odločbe, ki predstavljajo izvršilne naslove za izterjavo prispevkov, so še vedno v veljavi oziroma dolžnica ni izkazala nasprotnega, dokler je temu tako, pa je izvršilno sodišče na njih vezano skladno z načelom stroge formalne legalitete. V zvezi z navedenim sodišče prve stopnje dolžnice ni bilo dolžno napotovati na nobene postopke, niti prekinjati pričujočega izvršilnega postopka. Seznam izvršilnih naslovov ima naravo samostojnega izvršilnega naslova, vendar je hkrati evidenca le-teh. Tako ne pomeni samostojne meritorne odločbe o posamezni davčni obveznosti, temveč zbirno evidenco posameznih izvršilnih naslov, ki lahko vsebuje tudi napačne podatke o izvršilnih naslovih. Ker je seznam izvršilnih naslovov dejansko le evidenca le-teh, lahko dolžnik zato ugovarja, da posamezen izvršilni naslov, ki je vsebovan v seznamu izvršilnih naslovov, ne obstaja ali, da tam navedeno ni listina, ki bi bila izvršilni naslov. Vendar pa ker dolžnica ni dokazala prenehanja obstoja posameznih odločb, izvršilnih naslovov, kljub odpadli podlagi za le-te, izvršilno sodišče izvršbe glede obveznosti v spornih izvršilnih naslovih ne more ustaviti, saj je na njih vezano, vse dokler obstajajo.
sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - negatorna tožba - negatorni tožbeni zahtevek - določenost tožbenega zahtevka - določljivost zahtevka - neutemeljeno zavrženje tožbe - nepopolna tožba - materialno procesno vodstvo - poprava tožbe - dopolnitev nepopolnega tožbenega zahtevka - določna označba nepremičnine - opis motilnega ravnanja - sklépanje po podóbnosti (argumentum a simili ad simile) - analogija - poseg v pravico do sodnega varstva - zmotna uporaba materialnega prava po ZPP
Absolutnost in izključujočnost lastninske pravice daje lastniku upravičenje, da komurkoli prepove kakršnekoli posege v svojo nepremičnino. Zato ni nujno, da je v negatornem tožbenem zahtevku povsem natančno zamejeno, na katerem delu nepremičnine se pravno varstvo zahteva (drugače kot, na primer, v postopkih v zvezi s priposestvovanjem služnosti ali z ustanovitvijo nujne poti), temveč prostorska zamejitev pravnega varstva služi le temu, da pravno varstvo ni abstraktno in vseobsegajoče, temveč da ima povezavo s konkretnim motilnim ravnanjem.
prispevek oškodovanca k nastanku škode - odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera denarne odškodnine - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - odškodnina zaradi kršitve osebnostnih pravic - fizično nasilje - načelo sorazmernosti - tek zakonskih zamudnih obresti - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe
V skladu z načelom sorazmernosti mora biti odgovor na določen dejanski napad sorazmeren z naravo in resnostjo tega napada. V tem primeru je fizični napad s pestjo nesorazmeren odziv na pljunek. Fizično nasilje presega meje samoobrambe in primernega odgovora na psihološko ponižanje oziroma žalitev.
Pomemben dejavnik pri določanju višine odškodnine za strah je v tem primeru dejstvo, da je tožnik pred prejetim udarcem pljunil v toženca, torej je slednji tožnika udaril v obrambni reakciji na provokacijo.
Zmotno je pravno naziranje, da v primeru, kot je obravnavani, odškodnina za telesne bolečine in/ali strah konzumira tudi odškodnino za duševne bolečine zaradi kršitve osebnostnih pravic. Gre za dve različni obliki pravno priznane škode, ki lahko soobstajata.
Tožnik je že med kazenskim postopkom napovedal premoženjskopravni zahtevek, vendar ga po višini ni konkretiziral, zato ima toženec prav, da je bil z višino tožnikovega zahtevka seznanjen šele z vložitvijo tožbe. Zakonske zamudne obresti tečejo od dne postavitve konkretiziranega zahtevka, v tem primeru od vložitve tožbe dalje.
pravica do obrambe - kršitev prometnih predpisov - domneva odgovornosti lastnika vozila - pravica do predlaganja in izvedbe razbremenilnih dokazov
Glede dokaza z zaslišanjem priče A.A. je sodišče prve stopnje obrazložilo, da ga ne bo izvedlo, ker to za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ni potrebno ter ker bi bila izvedba dokaza neekonomična in dolgotrajna.
Storilec je s svojimi trditvami v ZSV zadostil aktivnosti, ki se od njega pričakuje v postopku razbremenitve odgovornosti po prvem odstavku 8. člena ZPrCP, saj je poleg svojih navedb o alibiju določno opredelil tudi osebo, ki lahko potrdi resničnost njegovih navedb, in predložil njene kontaktne podatke. Zato stališče sodišča prve stopnje, ki je ta dokaz zavrnilo z zgoraj navedenimi razlogi, krši storilčevo pravico do obrambe iz 90. člena ZP-1 in 29. člena Ustave Republike Slovenije (URS), kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz drugega odstavka člena 155 ZP-1.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1, 286, 286/3. ZUVza člen 12.
tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - plačilo uporabnine za nepremičnine - predlog stranke za prekinitev postopka - zavrnitev predloga za prekinitev postopka - vmesni procesni sklep - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - fakultativna obveznost - predhodno vprašanje - pravno vprašanje - tuje državljanstvo - ravnanje, ki očitno meri na zavlačevanje - novote
Državljanstvo tožnika in s tem povezano izpolnjevanje pogojev za pridobivanje lastninske pravice na nepremičninah na območju Republike Slovenije odpira zlasti pravna in ne dejanska vprašanja, o katerih lahko odloči tudi predmetno sodišče.
Glede toženčevih pritožbenih navedb, da bi v primeru neprekinitve postopka lahko prišlo do dveh nasprotujočih si odločitev in toženec ne bi mogel doseči vzpostavitve prejšnjega stanja, pa pritožbeno sodišče dodaja, da bo toženec v primeru uspeha v zemljiškoknjižnem postopku to v predmetnem postopku lahko uveljavljal kot privilegirano novoto (tretji odstavek 286. člena ZPP).
Stopnje svaštva se določajo analogno krvnemu sorodstvu, saj je zakonec z določenim sorodnikom svojega zakonca v svaštvu tiste vrste in tistega kolena, kot je drugi zakonec s tem svojim sorodnikom v sorodstvu. Bližnje razmerje med oškodovancem in obdolžencem mora obstajati v času izvršitve kaznivega dejanja.
Ugotovljeno razmerje med oškodovancem in obdolžencem pomeni, da državna tožilka glede na določbo 224. člena KZ-1, po kateri je upravičen tožilec oškodovanec kot sorodnik v svaštvu do vštetega drugega kolena, ni upravičena tožilka.
Pritožba zmotno navaja, da predkaznovanost obdolženca za kazniva dejanja zgolj premoženjske narave ne izkazuje razlogov za oceno obstoja nevarnosti za življenje in zdravje oškodovancev. Za obstoj pripornega razloga ponovitvene nevarnosti se mora nevarnost ponovitve nanašati na specifično kaznivo dejanje, ki pa ni nujno istovrstno, kar je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo in tudi obrazložilo na strani 9 izpodbijanega sklepa. Pritožbene navedbe v tej smeri so torej neutemeljene in ne drži, da obdolženčevo dosedanje življenje v ničemer ne izkazuje obstoja ponovitvene nevarnosti, saj nespoštovanje pravnega reda in temeljnih norm družbenega sožitja, ki se je odrazilo v pravnomočnih obsodbah za kazniva dejanja, le še utrjuje subjektivni element ponovitvene nevarnosti.
Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je pripor edini primeren ukrep, saj vsak milejši ukrep terja trdno voljo in željo obdolženca, da s kaznivimi dejanji ne nadaljuje, tega pa, glede na vse ugotovljeno, do sedaj ni bil sposoben izkazati. Glede na navedeno nikakor ne bi zadostoval zgolj začasen odvzem vozniškega dovoljenja, ki bi učinkovito preprečil udeležbo v prometu, kot to zmotno navaja zagovornik v pritožbi, saj promet nedvomno ni edini forum za manifestiranje ponovitvene nevarnosti. Povsem nerelevantne pa so navedbe, da ima obdolženec lepo urejen dom pri starših in lepa denarna sredstva od prisojene denarne odškodnine za nematerialno škodo, saj to niso okoliščine, ki bi kazale na odsotnost motiva za izvrševanje obdolžencu očitanih kaznivih dejanj zoper javni red in mir ter v ničemer ne vplivajo na presojo neogibne potrebnosti in sorazmernosti pripora.
Javna železniška infrastruktura so objekti in naprave, potrebni za nemoteno odvijanje javnega železniškega prometa ter pripadajoča zemljišča, ki funkcionalno služijo njihovi namenski rabi.