Pripoznava zastarane obveznosti je enostranski pravni posel, torej izjava volje dolžnika, ki povzroči materialnopravne učinke odpovedi zastaranju. Za dosego takšnih oblikovalnih učinkov oziroma spremembo, ki povzroči, da temeljno materialno upravičenje ponovno pridobi tudi pravno možnost njene prisilne izpolnitve oziroma pravovarstveni zahtevek, zato ni potrebna privolitev upnika. Prvi naslednji dan po odpovedi zastaranja, prične teči nov zastaralni rok. Razumljivo je, da takšni učinki nastopijo le, če terjatev (temeljno materialno upravičenje) še obstoji. Strožja oblika obličnosti (pogoj za veljavnost) je primarno namenjena varovanju dolžnikovega položaja zato, ker je slednji že pridobil ugovor zastaranja. Zakon kot pogoj določa obliko pisnosti, ne predpisuje pa njene vsebine. Bistveno je, da se dolžnik v njej na jasen, določen in brezpogojen način odpoveduje zastaranju. To lahko stori na neposreden ali posreden način.
Temeljno pravilo, ki opredeljuje pričetek teka zastaralnega roka je namreč objektivizirano in ga opredeljuje pojem dospelosti oziroma zapadlosti; kdaj pa nastanejo oziroma nastopijo dejstva, ko ima upnik možnost uveljavljati pravovarstveni zahtevek (actio nata) pa je odvisno od okoliščin konkretnega primera. Ker tožniki poudarjajo, da gre za terjatve, ki so nastale v sodnih postopkih, je to trenutek pravnomočnosti oziroma trenutek, ko je bila sodna poravnava sklenjena.
Pravni interes za pritožbo pomeni, da ima pravico do pritožbe samo tista stranka, ki bi, če bi se pokazalo, da je njena pritožba utemeljena, imela od tega konkretno in neposredno pravno korist.
OZ člen 165, 168, 168/2, 174, 174/2, 179, 182, 299, 378.
denarna renta - mesečna renta - popolna nezmožnost za delo - izguba zaslužka - izguba dohodka - posebno huda telesna poškodba - I. kategorija invalidnosti
Izhodišče za presojo rente zaradi popolne ali delne nezmožnosti za delo je drugi odstavek 174. člena OZ, ki določa, da mora odgovorna oseba plačati določeno denarno rento kot povračilo za škodo, če poškodovani zaradi popolne ali delne nezmožnosti za delo izgubi zaslužek ali so njegove potrebe trajno povečane, ali pa so možnosti za njegov nadaljnji razvoj in napredovanje uničene ali zmanjšane. Pogoj za prisojo denarne rente je, da oškodovanec (izgubo dohodka) dejansko trpi, o povrnitvi te škode pa se odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari, gledano s perspektive trenutka škodnega dogodka. Namen te določbe je v tem, da se vzpostavi takšno premoženjsko stanje oškodovanca, kot če poškodbe ne bi bilo.
OZ člen 131. ZD člen 128, 128/3, 142. ZPP člen 14. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 42, 42/1.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina zaradi smrti bližnjega - pasivna legitimacija odgovornost dedičev za dolgove - kaznivo dejanje umora - vezanost sodišča v pravdnem postopku na odločitev kazenskega sodišča - smrt zavezanca - pravica do osebnega dostojanstva - pravica do pietete - tehtanje ustavnih pravic - posttravmatska stresna motnja - zaslišanje le ene stranke - primerna višina odškodnine - pasiva zapuščine - stroški pogreba - odločitev o pravdnih stroških - predpravdni zahtevek
Zmotno pa je prepričanje pritožbe, da je sodišče prve stopnje v predmetni zadevi o obstoju kaznivega dejanja odločalo kot o predhodnem vprašanju in s tem nedovoljeno poseglo v domnevo nedolžnosti ter posledično v dostojanstvo sedaj že pokojnega osumljenca.
Četudi je obravnavalo isti historični dogodek, kot je bil predhodno že obravnavan s strani organov pregona v predkazenskem postopku, se je sodišče prve stopnje zato pravilno osredotočilo zgolj na ugotavljanje kumulativno zahtevanih predpostavk civilnega delikta po 131. členu OZ.
Prezre pa pritožba, da se sodišče prve stopnje pri sklepanju, ali je obravnavano pravno relevantno dejansko stanje v zadevi podlaga nastanku civilne obveznosti, ni opredeljevalo o tem, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje in ali je pravni prednik tožencev zanj kazensko odgovoren. Do posega v domnevo o nedolžnosti pravnega prednika tožencev ter s tem v pravico do poštenega sojenja, varovano v okviru 6. člena EKČP, z izpodbijano sodbo že zato ni moglo priti.
sprejem osebe v varovani oddelek - problem prezasedenosti socialno varstvenih zavodov - demenca - obstoj verificiranega varovanega oddelka socialnega varstvenega zavoda
Določitev drugega zavoda je bila potrebna glede na to, da predlagatelj formalnih pogojev za sprejem nasprotne udeleženke ne izpolnjuje več, saj verificiranega varovanega oddelka v skladu z ZDZdr nima.
ugovor stvarne pristojnosti - določitev vrednosti spornega predmeta - pristojnost okrajnega sodišča - pristojnost okrožnega sodišča - sprememba ocene vrednosti spora - sprememba vrednosti spora med postopkom - seštevek vrednosti spornih predmetov - splošna krajevna pristojnost
Tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti sporazuma o delitvi skupnega premoženja med bivšima zakoncema in tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti pogodbe o neodplačnem prenosu poslovnega deleža zasledujeta isti cilj, izigrati upnike in zato predstavljata celoto. Ker vsi tožbeni zahtevki temeljijo na enaki pravni in dejanski podlagi, bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati določila 41. člena ZPP in določiti pristojnost po seštevku vrednosti vseh zahtevkov.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00080807
ZDZdr člen 39, 39/1, 64, 64/1.
prisilno zdravljenje - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - duševna motnja - duševna bolezen - izvedensko mnenje - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - razveljavitev sklepa - dopolnitev dokaznega postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji - najbližja oseba - zaslišanje
Osnovni pogoj za izrečen ukrep po 39. členu ZDZdr je obstoj duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje. Iz izvedeniškega mnenja izhaja, da ni mogoče izključiti, da udeleženec nima kronične psihične motnje v smislu psihoze, vendar pa trenutno ni razlogov za zadržanje na varovanem oddelku Psihiatrične bolnišnice A., kot so določeni v ZDZdr. Izvedensko mnenje je pomemben dokaz v postopku odločanja o obstoju pogojev iz 39. člena ZDZdr, zato mora biti jasno, argumentirano in nedvoumno, kar predloženo mnenje v konkretni zadevi ni, zaradi česar pritožbeni preizkus izpodbijanega sklepa ni mogoč. Izvedenec mora v izvedenskem mnenju odgovoriti na vprašanja sodišča in pri tem svoje odgovore utemeljiti na način, da so za sodišče in udeležence postopka preverljivi. Iz izvedeniškega mnenja ni jasna ugotovitev o (ne)obstoju psihoze pri udeležencu, prav tako je izostala obrazložitev, zakaj izvedenka meni, da trenutno ni razlogov za zadržanje. Če je s tem izvedenka menila, da je za ugotovitev, ali so podani razlogi za zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom, potrebno opraviti nadaljnje medicinske preiskave oziroma diagnostiko, ima sodišče možnost, da z začasno odredbo odloči, da oseba ostane na opazovanju v oddelku pod posebnim nadzorom največ dva dni od dneva izdaje začasne odredbe. Izvedenka se tudi ni opredelila glede opravljene diagnostike udeleženca v času pridržanja v Psihiatrični bolnišnici B.
Pojem krivde iz prvega odstavka 156. člena ZPP zajema dejanja, katerih namen je zavlačevanje postopka. V pojem zakrivljenega ravnanja spada tudi neprivolitev toženke v umik tožbe potem, ko je izpolnila tožbeni zahtevek.
SZ-1 člen 26, 44, 44/3. SPZ člen 119, 119/6. ZPP člen 458.
spor majhne vrednosti - plačilo prispevka v rezervni sklad - povišanje prispevka etažnih lastnikov v rezervni sklad - načrt vzdrževanja - sklep etažnih lastnikov - potrebna večina za sprejem sklepa
Toženec je v vlogah substancirano zatrjeval in v ta namen predložil dokaze, da sklep glede višjega zneska mesečnega vplačila v rezervni sklad ni bil sprejet s predpisano večino solastniških deležev, tožnik pa na te navedbe ni substancirano odgovoril. Tožnik tudi v pritožbi ne zatrjuje, da so etažni lastniki veljavno sprejeli načrt vzdrževanja, ki je vseboval vse predpisane sestavine, na podlagi katerega so s potrebno večino glasov sprejeli sklep o povišanju vplačil v rezervni sklad. O višjem znesku mesečnega plačila v rezervni sklad se torej mora odločiti po postopku, kot ga določa SZ-1 in vedno le v povezavi s sprejetim načrtom vzdrževanja, kot to določa 26. člen SZ-1. Iz teh razlogov tudi niso odločilne pritožbene navedbe, da bi sodišče prve stopnje moralo ugotoviti, ali sta toženec in njegova pravna prednica prejšnjemu upravniku plačevala povišani del mesečnega prispevka v rezervni sklad.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - nevložitev odgovora na tožbo - domneva priznanja dejstev - vročanje sodnih pisanj - nepravilno vročanje - fikcija vročitve - vročitev tožbe s fikcijo vročitve - obvestilo o prispelem pisanju - dejansko prebivališče - pravica do izjave v postopku - sodna praksa - pravica do sodnega varstva - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - nasprotna tožba - sprememba naslova stalnega prebivališča - razveljavitev zamudne sodbe
Izjemna dopustitev fikcije vročitve temelji na izhodišču, da naslovnik pisanja ni dvignil po svoji krivdi, ko mu torej lahko očitamo nedobroverno ali nevestno ravnanje (ni poskrbel za to, da bi se s pisanjem dejansko seznanil, čeprav bi to lahko storil). Ta izjema pa je mogoča le ob predpostavki, da gre za vročanje na naslovu naslovnikovega dejanskega prebivališča, kar pa ni isto kot formalno prijavljeno prebivališče.
ZFPPIPP člen 371, 371/5. SPZ člen 207, 207/1, 207/3. ZIZ člen 107, 107/3.
razdelitev posebne razdelitvene mase - ugovor zoper načrt razdelitve - ločitvena pravica - bodoče terjatve - sklep o rubežu - vrstni red ločitvenih pravic - fiduciarna cesija
Zgodnejši fiduciarni upnik ima prednost pred kasnejšim izvršilnim upnikom tudi, ko gre za odstop/rubež bodočih terjatev. Ker je že s pogodbo o odstopu terjatev v zavarovanje dolžnikova terjatev do dolžnikovega dolžnika prešla iz njegove premoženjske sfere v sfero cesionarja, se sklep o rubežu na te terjatve ni mogel nanašati.
ZMed člen 26, 26/1, 26/4, 27, 27/1, 31, 31/1, 31/1-2.
pravica do objave popravka - objava popravka po ZMed - pogoji za objavo popravka - žalitev v tisku - odklonitveni razlog za objavo popravka - komentar
Bistvo pravice do objave popravka je v tem, da se sliši druga stran (audiator et altera pars). Ni dvoma, da je tožnik upravičen tako do popravka napačnih ali neresničnih navedb v članku, pa tudi do navedbe drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi izpodbija ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem prispevku. To pravico mu daje določba četrtega odstavka 26. člena ZMed. V skladu s prvim odstavkom 26. člena ZMed ima vsakdo, kateremu sta bila prizadeta njegova pravica ali interes, pravico zahtevati brezplačno objavo popravka. Prizadeta oseba ima s tem možnost vplivati na to, kako se predstavi javnosti oz. ima možnost predstaviti svojo plat zgodbe. Kakšna pa mora biti vsebina popravka, je odvisno od okoliščin konkretnega primera.
Če se popravek (le) v delu besedila ne omejuje na navajanje dejstev in okoliščin v zvezi z navedbami v članku, temveč komentira neustrezna ravnanja druge osebe, je podan odklonitveni razlog iz prvega odstavka 31. člena Zmed, kar narekuje zavrnitev zahtevka.
motenje posesti - pravočasnost zahteve za sodno varstvo - rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti - presoja pravočasnosti tožbe
Dokazno breme, da je sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti zahtevano v zakonskem roku je na tožeči stranki.
Pravilo iz 32. člen SPZ varuje sam smisel posestnega varstva, katerega pomen je v hitrem, takojšnjem reagiranju na dejanske samovoljne spremembe (spremembe posesti), ne varuje pa pravice. Sodišče daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Pri tem se ne upoštevata pravica do posesti in dobrovernost posestnika. Ne glede na spor zaradi motenja posesti je mogoče zahtevati sodno varstvo posesti iz naslova pravice do posesti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00080954
ZPSVIKOB-1 člen 1, 3, 4, 5, 6, 48.
izključna krajevna pristojnost - odškodninska odgovornost bank - odločba o izrednih ukrepih - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - izbris obveznic - imetnik podrejenih obveznic - pravica do izjave - razveljavitev sklepa - nov zakon
Sodišče prve stopnje bi moralo zaradi zahtev pravice do izjave tožeči stranki omogočiti, da se pred odločitvijo o pristojnosti sodišča izjavi glede zakonskih sprememb, vključno z učinki teh sprememb na zasnovo tožbe oziroma z morebitno prilagoditvijo zahtevka, ker teh sprememb (logično) ob vložitvi tožbe ni mogla upoštevati.
DZ člen 151, 151/3, 151/4. ZNP-1 člen 55, 55/2, 104.
izvajanje roditeljske pravice - zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - starševska skrb - izvajanje starševske skrbi - menjava vrtca - soglasje staršev - nadomestitev soglasja starša - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - stroški postopka
Sodišče odloča o izvajanju starševske skrbi v primeru nesoglasja med starši glede tistih vprašanj, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, o vprašanjih, ki niso takega pomena, torej o vprašanjih dnevnega življenja, pa tisti od staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo (tretji in četrti odstavek 151. člena DZ).
To pritožbeno sodišče je že nekajkrat navedlo, da kraj oziroma menjava vrtca, ki ga obiskuje otrok, načeloma ni okoliščina, ki bi pomembno vplivala na razvoj otroka (IV Cp 1890/2013, IV Cp 1156/2013), lahko pa to v določenih okoliščinah konkretnega primera postane.
Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da sprememba vrtca pri mld. A. A. ne bi bistveno vplivala na njeno življenje, da bi bilo enako koristno oziroma primerno, če ga zamenja, kot če nadaljuje varstvo v istem vrtcu. Poudarilo je, da je v teh okoliščinah mati tista, ki bi o tem vprašanju dnevnega življenja lahko sama odločila, ker ji je hči zaupana v vzgojo in varstvo, da pa sklep izdaja na "zahtevo" vrtca.
Pritožnik ima prav, da tretje osebe (vrtec) nimajo pristojnosti, da bi lahko s svojimi zahtevami vplivale na zakonske pogoje sodnega odločanja.
kolizijski skrbnik otroka - postavitev kolizijskega skrbnika - varstvo koristi otroka - konflikt interesov
Z imenovanjem kolizijskega skrbnika sodišče staršema odvzame pravico do uveljavljanja otrokove koristi, kar lahko stori le, če starši te naloge ne opravljajo dobro.
Kolizijskega skrbnika otroku sodišče postavi le, če se tekom postopka izkaže, da gre za tako hud konflikt med staršema, da postopek za varstvo koristi otroka izkoristita za nasprotovanje drugemu staršu, brez upoštevanja, kaj bi bilo v korist otroka oziroma brez sposobnosti uvida, da otroku nastaja huda škoda. Takega konflikta pa podatki spisa ne izkazujejo.
OZ člen 10, 131, 131/1, 132. ZPP člen 286a, 269, 269/4.
krivdna odškodninska odgovornost - zapuščinski postopek - protipravno ravnanje - registracija vozila - premoženjska škoda - višina škode - pripravljalna vloga - število pripravljalnih vlog
Stranka, ki izrabi sodni postopek za uveljavljanje pravic, za katere ve oziroma bi morala vedeti, da ji ne gredo, ravna protipravno.
Neregistrirano vozilo je "mrtev kapital". Zaradi neurejene dokumentacije ga ni mogoče ne uporabljati ne prodati. Lastnik (ali drug upravičenec) od vozila nima nobenih koristi, njegova vrednost pa kljub temu pada. Ker je zaradi ravnanj toženke avto za tožnico predstavljal le mrtev kapital, je po stališču sodne prakse upravičena do povračila zmanjšane vrednosti avta.
objava popravka po ZMed - prikaz nasprotnih dejstev in okoliščin - zavrnitev zahtevka - popravek - pravni interes - pasivna legitimacija - zgrešena pasivna legitimacija - mediji - odgovorna oseba - očitna pomota - napačna stranka - navedba stranke - poprava tožbe - subjektivna sprememba tožbe - prikrita subjektivna sprememba tožbe
Po ustaljeni sodni praksi se očitne napake nanašajo na "tehniko pisne redakcije" oziroma na napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote in pomanjkljivosti glede oblike. Obravnavan primer je specifičen, ker se nanaša na navedbo sicer pravilno označene tožene stranke, ki pa po materialnem pravu ni pasivno legitimirana za zahtevek za objavo popravka. Iz tožbenega predloga nedvoumno izhaja, da je pritožnica zahtevala objavo popravka od medija in ne od odgovorne urednice. Pritožnica z argumentom, da je bila v prvi in drugi točki tožbenega zahtevka "mišljena" drugo tožena stranka, ne more uspeti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSC00081027
KZ-1 člen 204, 204/1. ZKP člen 105, 105/2. OZ člen 186, 186/1.
premoženjskopravni zahtevek - regresni zahtevek - ultra petitum - solidarna odgovornost - sostorilstvo - odgovornost za škodo - adhezijski postopek - napotitev na pravdo
Ker po pravilih obligacijskega prava za škodo, ki jo je povzročilo več oseb skupaj, odgovarjajo vsi udeleženci solidarno, ni pravne podlage, da za odločitev, da se obdolžencu kot sostorilcu pri kaznivem dejanju naloži v plačilo le polovica premoženjskopravnega zahtevka oškodovane družbe.
ZFPPIPP člen 98, 98/1, 98/2, 118, 118-1, 368, 368-1.
razrešitev stečajnega upravitelja - sklep o prvi prednostni razdelitvi stečajne mase - pravnomočnost sklepa o razdelitvi
Po zbranem procesnem gradivu je bil FURS bodisi hudo nemaren pri spremljanju izvršitve sklepa o prvi prednostni razdelitvi z dne 15. 11. 2010 bodisi je bil skorajda neverjetno neprofesionalen pri odstopu od terjatve, kot ga je zatrjevala pritožnica. Neodvisno od tega (enega ali drugega) pa je bila njena dolžnost, da navedeni sklep izvrši, in sicer skladno s 1. točko 368. člena ZFPPIPP v 15 dneh po njegovi pravnomočnosti. Ravnanje v nasprotju s tem je bila torej neposredna kršitev izrecne določbe ZFPPIPP. Kar daje tej kršitvi še posebno težo, je popolno neupoštevanje pravnomočnosti kot nepogrešljive prvine pravnega reda.