OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00081651
ZIZ člen 272, 272/2, 272/3. URS člen 22. ZPP člen 7, 212.
potrošniška kreditna pogodba - kredit v CHF - predlog za zavarovanje nedenarne terjatve - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - obstoj verjetnosti terjatve - razpravno načelo - ugovor zoper začasno odredbo - pojasnilna dolžnost banke - opredelitev do navedb stranke - pravica do izjave - kršitev pravice do izjave - razvoj sodne prakse - novejša sodna praksa SEU
Na podlagi ugovornih navedb ni mogoče zaključiti, da je dal bančni referent toženke tožnici zgolj posplošeno in preohlapno pojasnilo glede valutnega tveganja. V ugovoru zatrjevana pojasnila so povsem konkretna in kažejo diametralno nasproten potek informiranja toženke o prevzetih tveganjih, kot ga je zatrjevala tožnica. Sodišče prve stopnje bi se zato moralo podrobneje opredeliti do teh toženkinih navedb, zaključek o tem, navedbe katere stranke so verjetnejše, pa bi lahko podalo šele po izvedbi predlaganih dokazov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00082576
DZ člen 4. ZZZDR člen 12. ZD člen 10, 10/2. ZPP člen 8, 154, 154/1, 155, 313. OZ člen 299, 378.
ugotovitev obstoja dedne pravice - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - kriteriji za ugotavljanje obstoja zunajzakonske skupnosti - ekonomska skupnost - pridobivanje skupnega premoženja - medsebojna pomoč zakoncev - nega in pomoč - dokazna ocena - izpovedbe prič - zavrnitev tožbenega zahtevka
Kriteriji za ugotavljanje obstoja izvenzakonske zveze so strogi. Še posebna zadržanost je potrebna pri odločanju o obstoju izvenzakonske skupnosti starejših oseb, ki imajo že ustvarjene družine.
Pridobivanje skupnega premoženja ali ohranjanje premoženja partnerja sicer ni pogoj za priznanje izvenzakonske skupnosti, je pa skupno pridobivanje materialnih dobrin ena od okoliščin, ki ločuje nedružinske od družinskih članov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSM00081725
ZPrCP člen 110, 110/2, 110/2-4.
prometna nesreča - materialna škoda na vozilu - preizkus alkoholiziranosti voznika - obvestilo policiji o prometni nezgodi
Nima prav pritožba, da bi toženec moral policista obvestiti, da je prišlo do prometne nesreče in bi moral zahtevati, da ga preverita glede alkoholiziranosti.
Glede na ugotovljene zakonske določbe ZPrCP je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da toženec ni bil dolžan obvestiti policije o prometni nesreči, prav tako ob samem prihodu policistov, ki so na kraj dogodka prišli povsem po naključju, ni bil dolžan zahtevati preverjanja z alkotestom.
ZDR-1 člen 20, 20/2, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1. ZODPol člen 2, 17, 31, 51, 51/5, 51/7, 52, 52/1, 52/1-9, 52/3, 53, 53/1. KZ-1 člen 20, 257, 257/1. ZJU člen 33, 33/2.
prenehanje delovnega razmerja - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - varnostni zadržek - policija - pravočasnost odpovedi - seznanitev s kršitvijo - predstojnik - varnostno preverjanje oseb
Tožnik je izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja po prvem odstavku 257. v povezavi z 20. členom KZ-1, saj je kot uradna oseba z dajanjem nezakonitega navodila podrejenemu, naj se za I. I. ne ugotovi obstoj varnostnega zadržka, izrabil svoj uradni položaj oziroma prestopil meje uradnih pravic in s tem I. I. pridobil korist v obliki zaposlitve v Policiji, čeprav so za to obstajali varnostni zadržki.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00082308
ZObr člen 37, 37/4, 97e. KPJS člen 46, 46/2, 46/3.
stalna pripravljenost - delovni čas - plačilo razlike v plači - vojak - Direktiva 2003/88/ES - sodba SEU - vojaško urjenje - varovanje državne meje
Tožnik neutemeljeno uveljavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje presojati naravo posamezne vojaške vaje in usposabljanja, saj ni podal navedb v zvezi s posamezno vajo oziroma usposabljanjem. Toženka je trdila in dokazala, da so vse vaje in usposabljanja, na katerih je tožnik sodeloval, imele naravo operativnega urjenja. Za posamezen mesec je navedla, za katero vajo oziroma usposabljanje je šlo, ter jo tudi opisala, tožnik pa je temu le na splošno oporekal in ni prerekal navedb toženke, da se je vaj in usposabljanj udeležil kot vadbenec. Zaslišan kot stranka je sicer povedal, da se je posameznih vaj udeležil kot vadbenec, na nekaterih pa je bil le podpora, vendar izpoved stranke ne more nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage. Tožnik je zatrjeval le, da izjema ni podana, ker je šlo za njegovo redno delo, ni šlo za napotitev v tretje države v okviru kriznega upravljanja, da bi se lahko izvedle rotacije in načrtoval delovni čas, sodišče prve stopnje pa temu utemeljeno ni sledilo. Na podlagi pisnih izjav B. B. in D. D. ter Doktrine vojaškega izobraževanja in usposabljanja je ugotovilo, da so se na vajah in usposabljanjih, za katere tožnik vtožuje plačilo, posnemali ekstremni pogoji, v katerih potekajo vojaške operacije v pravem pomenu besede, da je torej šlo za operativna urjenja. Posledično je pravilno štelo, da je podana izjema od uporabe Direktive po 1. alineji izreka sodbe C-742/19.
Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe toženke, da so podane vse štiri izjeme od uporabe Direktive pri dejavnosti varovanja državne meje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSM00081645
ZPP člen 182, 182/3.
eventualna kumulacija zahtevkov - vmesni ugotovitveni zahtevek - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - določitev vrednosti spora - sklep o stroških postopka
V predmetnem zahtevku gre za eventualno kumulacijo zahtevkov, saj je tožnica vložila primarni zahtevek in z njim zahtevala vračilo plačanega zneska in vmesni ugotovitveni zahtevek ter izbris hipoteke. Nadalje je postavila podrejeni zahtevek za razveljavitev kreditne pogodbe in izbris hipoteke. Slednjega je tekom postopka umaknila. Tožnica je tako zoper toženko uveljavljala več zahtevkov z različno podlago zoper istega toženca. Bistveno v predmetnem postopku je, da se vrednost spornega predmeta določi za vsak zahtevek.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti - odpravnina zaradi prenehanja delovnega razmerja - višina odpravnine - podjetniška kolektivna pogodba
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo stališče sodne prakse, da ZDR-1 v 108. členu določa minimalno odpravnino, ki je lahko presežena z določbami kolektivne pogodbe dejavnosti, podjetniške kolektivne pogodbe in tudi s pogodbo o zaposlitvi. Glede na navedbe strank je ugotovilo, da je v času podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi in prenehanja delovnega razmerja dne 30. 11. 2023 pri toženki veljala podjetniška kolektivna pogodba (PKP) - Kolektivna pogodba družbe A. z dne 21. 12. 2011, ki v 102. členu določa ugodnejšo pravico do odpravnine kot jo določa ZDR-1 v 108. členu, in sicer v primerjavi z zakonsko določbo določa višji odstotek od osnove za izračun odpravnine in ne določa omejitve na desetkratnik osnove. Razlika je tudi v osnovi za izračun odpravnine med ZDR-1 in PKP, saj se po zakonu za izračun osnove upošteva povprečje plač za zadnje tri mesece pred podajo odpovedi, po PKP pa za zadnje tri mesece pred prenehanjem delovnega razmerja.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - elaborat za evidentiranje sprememb - vmesni procesni sklep - kataster - geodet
Do same vsebine zadeve oziroma do materialnopravne pravilnosti parcelacije se prvostopenjskemu sodišču (še) ni bilo treba opredeljevati, saj to za sprejem izpodbijane odločitve - da je elaborat geodetske storitve sodnega izvedenca geodetske stroke primerna strokovna podlaga za evidentiranje sprememb v katastru nepremičnin, ni bilo pravno pomembno.
razrešitev stečajnega upravitelja - legitimacija za pritožbo
Po izrecni določbi šestega odstavka 119. člena ZFPPIPP ima pravico do pritožbe proti sklepu, s katerim je sodišče razrešilo upravitelja, le upravitelj, ne pa tudi upniki. Celo v primeru zavrnitve upnikove zahteve za razrešitev upravitelja ali zahteve upniškega odbora, se lahko pritoži le vlagatelj zahteve, ne pa tudi drugi upniki.
ZDR-1 člen 6, 6/6, 6/7, 89, 89/1, 89/1-2. ZUJIK člen 45. ZJU člen 24, 24/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti - okoliščine, v katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor - javni zavod - prenehanje mandata - direktor javnega zavoda - diskriminacija
Tožnik zaradi prenehanja mandata direktorja iz sodnega registra izbrisanega javnega zavoda nima več statusno pravne funkcije direktorja, zato ne izpolnjuje več zakonskih pogojev za opravljanje dela direktorja in posledično ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, zaradi česar mu je toženec pravilno odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
določitev preživnine za mladoletnega otroka - varstvo koristi otroka - prihodki in odhodki - preživninska zmožnost staršev - življenjski slog - porazdelitev stroškov preživljanja med staršema - trditveno in dokazno breme - prekluzija v pritožbenem postopku
Sodišče prve stopnje je obširno in natančno obrazložilo, kakšni so prihodki toženke in kakšne potrebe otroka, obrazložilo pa je tudi, da odmera preživnine ni matematični izračun, temveč ocena oziroma vrednotenje, saj je treba upoštevati, da različni stroški v krajšem in še posebej daljšem obdobju tudi variirajo.
Sodišče prve stopnje se je (pravilno) pri ugotavljanju tožnikovih preživninskih zmožnosti oprlo tudi na njegov življenjski slog, ki posredno kaže, da so njegove dohodkovne zmožnosti boljše, kot skuša prikazati pritožba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSM00082498
ZD člen 163, 214. ZST-1 člen 25, 25/2, 25/4. ZPP člen 328, 337.
vrednost čiste zapuščine - odmera sodne takse v zapuščinskem postopku - sestavine izreka sklepa o dedovanju - očitna pisna pomota - pritožbena novota
Vrednost čiste zapuščine ugotavlja sodišče prve stopnje zaradi odmere sodne takse, ki jo plačajo dediči, ne pomeni pa, da je zapuščina dejansko vredna toliko.
solastnina - delitev solastnine - napotitev na pravdo - manj verjetna pravica - skupno premoženje - solastno premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju zakoncev - vezanost na napotitveni sklep
Ker iz podatkov zemljiške knjige izhaja, da so nepremičnine vpisane kot solastno premoženje udeležencev, na katerem imata vsak 1/2 solastni delež, je zato pravica predlagatelja, ki temu oporeka in trdi, da ne gre za solastno temveč za skupno premoženje udeležencev, manj verjetna.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00081921
ZVEtL-1 člen 3, 12, 12/3, 13, 13/6, 42, 42/2, 43. ZNP-1 člen 216, 216/1. ZNP člen 35, 37.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče k stavbi - skupna pripadajoča zemljišča k stavbam - obseg pripadajočega zemljišča - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - vpis in evidentiranje sprememb v katastru stavb ali v zemljiškem katastru - parcelacija zemljišč - sklep procesnega vodstva - udeleženci postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - vsebina pritožbe - pravica do izjave
Presoja sodišča prve stopnje, ki ji materialnopravni okvir daje določba šestega odstavka 13. člena ZVEtL-1, je bila pravilno omejena na eno (edino) relevantno vprašanje: ali je izdelani elaborat parcelacije primerna strokovna podlaga za evidentiranje sprememb v katastru nepremičnin. Gre za presojo skladnosti elaborata z navodili sodišča in stanjem v naravi ter njegove skladnosti s tehničnimi pravili.
Sodišče prve stopnje bo skladno z merili iz 43. člena ZVEtL-1 o obsegu pripadajočega zemljišča in o tem, ali je določen del zemljišča pripadajoče zemljišče ene stavbe ali skupno pripadajoče zemljišče več stavb, ter o lastništvu, odločalo v končnem sklepu o ugotovitvi pripadajočega zemljišča.
ukrepi za varstvo koristi otroka - varstvo koristi otroka - odvzem otroka staršem - namestitev v rejništvo - namestitev otroka v krizni center - začasna odredba - ogroženost otroka - nujnost ukrepa - res iudicata - pravnomočnost
Sodišče prve stopnje ni storilo bistvene kršitve postopka iz 8. člena ZPP, ker ni izvedlo dokazov, ki jih je predlagala nasprotna udeleženka in posledično nasprotni udeleženki ni bila kršena pravica do izjave. Nasprotna udeleženca nista vložila pravnega sredstva zoper sklep, s katerim so jima bili otroci začasno odvzeti, zato se bodo dokazi, ki jih je predlagala nasprotna udeleženka v ugovoru zoper sklep, s katerim je bil otrok iz A. nameščen v rejništvo, izvedli v nadaljevanju postopka. Iz teh razlogov tudi ni moč sprejeti pritožbene teze, da je bilo z začasnim odvzemov otrok kršeno načelo najmilejšega ukrepa iz 156. člena DZ in da je sodišče prve stopnje ta ukrep izdalo na podlagi "razrahljanih pravil in nižjega dokaznega standarda". Večletno spremljanje družinske problematike nasprotnih udeležencev s strani CSD in njihova poročila potrjuje prav nasprotno in sicer, da sodišče prve stopnje omejitev iz 156. člena DZ ni moglo upoštevati zgolj zaradi varovanja koristi otrok.
Sodišče prve stopnje je izpolnilo zakonske predpostavke iz 160. člena DZ, ki določa, da mora sodišče tudi po uradni dolžnosti odločiti o prenehanju ukrepa oziroma izreči drug ukrep, s tem, ko se je glede na navedbe nasprotne udeleženke iz ugovora zoper sklep z dne 24. 4. 2024, v izpodbijanem sklepu opredelilo do zatrjevanih spremenjenih okoliščin in pri tem glede na okoliščine konkretnega primera pravilno upoštevalo zgolj dokaze, ki so bili izvedeni do izdaje izpodbijanega sklepa.
KZ-1 člen 48a, 48a/1, 73, 73/2, 308, 308/8. URS člen 33.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - varnostni ukrep - odvzem motornega vozila - obvezen odvzem prevoznih sredstev - skupna lastnina zakoncev - dopustnost posega v lastninsko pravico - primernost ukrepa - stranska kazen izgona tujca iz države - delna ugoditev pritožbi - resna grožnja za javni red ali javno varnost - okoliščine niso izkazane
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ta poseg zasleduje legitimen cilj, to je preprečiti ponovitev kaznivega dejanja, kar predstavlja razumen razlog za poseg v lastninsko pravico. Odvzem osebnega vozila, uporabljenega za izvršitev kaznivega dejanja je nujen (v demokratični družbi), saj tega cilja ni mogoče doseči z blažjim ukrepom. Le z onemogočanjem nadaljnje uporabe osebnega vozila je namreč moč povsem preprečiti njegovo prihodnjo uporabo za izvrševanje kaznivih dejanj. Odvzem pa je tudi primeren ukrep za dosego tega cilja, kot tudi proporcionalen glede na zasledovani cilj, saj interes države, da varuje pravni red pred (ponovnimi) kršitvami pretehta nad pravico obtoženega in njegove žene do zasebne (skupne) lastnine po 33. členu URS.
Zato je neupošteven pritožbeni ugovor, da je odvzeto osebno vozilo skupna lastnina pritožnikov kot zakoncev in da ga kot takega ni mogoče odvzeti, ker ne gre za izključno lastnino obtoženega, posledično pa obtoženi ne more samostojno razpolagati z vozilom. Pri tem pritožnica spregleda, da v konkretnem primeru ne gre za obtoženčevo dispozitivno razpolaganje z vozilom, saj ne gre za pravni posel, temveč za oblastni in zakoniti ukrep države, ki je obtoženemu (in posledično tudi pritožnici) odvzelo razpolagalno pravico na prevoznem sredstvu prav zato, da prepreči nevarnost ponovitve (istovrstnih) kaznivih dejanj. V tej zvezi pa velja opozoriti na drugi odstavek 73. člena KZ-1, ki določa, da pravica pritožnice od obtoženega kot storilca terjati odškodnino, ni prizadeta z odvzemom predmeta, ki ni v (izključni) lasti obtoženega. Pritožnica ima tako na podlagi splošnih pravil odškodninskega prava možnost in pravico izterjati premoženjsko škodo neposredno od njegovega povzročitelja, obtoženega kot storilca kaznivega dejanja po tretjem odstavku 308. člena KZ-1.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - izrek pogojne obsodbe - priznanje krivde - uporaba omilitvenih določil - olajševalne in obteževalne okoliščine - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - nevarnost za življenje in zdravje - obstoj kvalifikatornih okoliščin - član hudodelske združbe
Sodišče druge stopnje zavrača pritožbene navedbe zagovornice obtoženega, da so podane okoliščine dejanske narave, ki utemeljujejo izrek opozorilne sankcije, to je pogojne obsodbe. Iz določb drugega in petega odstavka člena 58 KZ-1 namreč jasno izhaja, da bi sodišče prve stopnje, v kolikor bi izreklo v pritožbi predlagano sankcijo, prekoračilo pooblastilo po zakonu, in sicer iz razloga višine predpisane kazni za kaznivo dejanje, za katerega je obtoženca spoznalo za krivega.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00081644
ZPSVIKOB-1 člen 3, 3/1, 3/3. URS člen 22.
podrejene obveznice - sklep o nepristojnosti - posebna pristojnost - izključna krajevna pristojnost - Banka Slovenije - sprememba zakonodaje - pravica do izjave - načelo ekonomičnosti postopka
Četudi je bil izpodbijani sklep izdan in s pritožbo izpodbijan v času veljavnosti ZPSVIKOB, je odločitev, s pravno podlago v novem zakonu, ki (enako kot ZPSVIKOB) glede odškodninskih zahtevkov zoper Banko Slovenije zaradi učinkov odločbe o izrednih ukrepih določa izključno pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru, pravilna. Prvi odstavek 48. člena ZPSVIKOB-1 se izrecno nanaša na postopke po že vloženih tožbah; ker je (izpodbijani) sklep o nepristojnosti že bil izdan, je nesmiselno in neekonomično, da bi se razveljavil samo zato, da bi bil znova izdan identičen sklep. Tožniku se namreč s predmetnim sklepom v ničemer ne jemlje njegovega pravnega varstva in ne zmanjšuje ne procesnih, še manj pa materialnopravnih upravičenj.