ZVEtL-1 člen 12, 12/3, 13, 13/1, 13/3. ZPP člen 251, 252. ZNP-1 člen 40, 40/1.
vzpostavitev etažne lastnine - izdelava elaborata - elaborat za vpis stavbe - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - navodila sodišča izvedencu - posamezni del stavbe - funkcionalna celota - zaključena celota - dejansko stanje v naravi - lastninskopravna razmerja - pravica do izjave
Sodni izvedenec je pri izdelavi elaborata zgolj sledil navodilom sodišča glede združitve nekaterih prostorov. Izpodbijana odločitev ne prejudicira končne odločitve o dejanskem in pravnem položaju spornih prostorov, ampak se z njo le presoja primernost elaborata kot strokovne podlage.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSC00081863
KZ-1 člen 228, 228/1, 228/2. ZKP člen 15, 269, 269/2, 269/2-1, 293, 293/3, 344, 344/1, 358, 358-1, 354, 354/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 22, 23, 28, 2a.
poslovna goljufija - preslepitveni namen - zakonski znaki - opis kaznivega dejanja - načelo zakonitosti - sprememba tožbe - zloraba (procesne) pravice - pravica do obrambe - predmet spora - dejanje ni kaznivo dejanje - oprostilna sodba
Če državno tožilstvo po začetku glavne obravnave spremeni obtožbo tako, da v opis (nekaznivega) dejanja vnese njegove konstitutivne zakonske znake, je sodišče dolžno takšni modifikaciji odreči pravno relevantnost in odločiti o prvotni obtožbi na podlagi 1. točke 358. člena ZKP.
konkretizacija prekrška - uporaba mobilnega telefona med vožnjo
Iz opisa dejanskega stanja prekrška izhaja, da je storilec med vožnjo telefon držal v desni roki.
Glede na takšen opis dejanja prekrška pa pritožbeno sodišče ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa in ob upoštevanju zgoraj navedenega zaključuje, da ob odsotnosti nadaljnje konkretizacije ravnanja s telefonom oziroma zatrjevanja njegove uporabe zakonski znaki storilcu očitanega prekrška po petem odstavku 35. člena ZPrCP niso ustrezno konkretizirani. Iz "konkretizacije" navedenega prekrška (da je storilec telefon držal v desni roki) namreč ne izhaja, katero konkretno ravnanje storilca s telefonom je bilo takšno, da je zmanjševalo storilčevo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila. Zgolj dejstvo, da je storilec držal telefon v desni roki, pa za konkretizacijo prekrška po 35. členu ZPrCP, ki sankcionira prepoved uporabe naprav ali opreme, ki zmanjšujejo voznikovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila, ne zadošča.
kolizija interesov - neizpodbojna zakonska domneva - zastopanje več obdolžencev
Neupoštevne so pritožbene navedbe, da odvetniška pisarna nikoli ni zastopala družbe C. d.o.o. oz. da odvetniška kandidatka ni bila prisotna kot zagovornica obdolžene pravne osebe. S podeljenim pooblastilom se namreč izkazuje upravičenje za zastopanje oziroma zagovarjanje, zato organ, pred katerim teče postopek, zagovornika začne obravnavati kot subjekt postopka in mu prizna procesna upravičenja, ko predloži ustrezno pooblastilo. Ravno okoliščina, da je družba C. d.o.o. že dala pooblastilo Odvetniški družbi A., je za pritožbeno sodišče bistveno pri presoji, da ta odvetniška družba ne more zagovarjati še soobtoženega B. B. S tem, ko je družba C. d.o.o. podala pooblastilo odvetniški družbi, se je med njima vzpostavilo zaupno razmerje, na podlagi katerega je povsem utemeljeno sklepati, da je prišlo tudi do komunikacije, izmenjave informacij in dogovarjanja. Tako ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da pooblaščena odvetniška družba nikoli ni zagovarjala obtožene družbe C. d.o.o., posledično pa ni nobenega dvoma, da ista odvetniška družba ne more zagovarjati soobtoženca B. B.
ZPrCP člen 105, 105/4, 105/4-4, 107, 107/2. ZP-1 člen 90. ZUP člen 171, 171/1.
vožnja pod vplivom alkohola - zapisnik o alkoholiziranosti - javna listina - izpodbijanje resničnosti dejstev iz javne listine
Zagovornica v pritožbi zatrjuje, da sodišče ni pravilno upoštevalo dokazil obdolženke glede tega, da je vsebnost alkohola v izdihanem zraku v kritičnem času bila prikazana narobe zaradi njene refluksne bolezni.
Ker iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da se je obdolženka svojega zdravstvenega stanja ter zatrjevanega hipotetičnega vpliva na rezultat alkoholiziranosti zavedala že ob predočitvi rezultata, pa se je kljub temu z rezultatom strinjala, so neutemeljene pritožbene trditve, da bi ji policista zato, ker jima je pojasnila svoje zdravstveno stanje in morebiten vpliv na rezultat alkotesta, morala odrediti strokovni pregled oziroma preizkus z etilometrom.
ZPrCP člen 16, 16/5, 105, 105/4, 105/4-4. ZP-1 člen 68.
storilec prekrška - identifikacija - biometrični osebni podatki
Pritožnik zatrjuje, da je tako v postopku s prekrškovnim organom kot v postopku pred sodiščem prve stopnje sodeloval dejanski storilec prekrška B.B, ki je, ko je bil vprašan za osebne podatke, povedal ime in priimek ter osebne podatke za obdolženca.
Ko iz podatkov spisa izhaja, da je prvič prek pošte bila naslovniku - obdolžencu A.A. vročena šele sodba z obrazložitvijo (oziroma z ugotovitvijo, da nihče od upravičencev ni napovedal pritožbe), pritožba utemeljeno očita, da je sodišče vročalo vso dokumentacijo v tem postopku osebi, katere identiteto ni preverilo. Pritožbeno sodišče zato zaključuje, da je pritožnik vzbudil razumen dvom pri sodišču druge stopnje, da se je postopek vodil zoper pravo osebo.
prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja - tuje vozniško dovoljenje
Drži, kar navaja pritožnik, in sicer, da se KT v cestnem prometu izbrišejo iz evidence po preteku dveh let od pravnomočnosti odločbe, s katero so bile izrečene, če v tem času storilec ne doseže števila kazenskih točk, zaradi katerega se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepoved uporabe vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije oziroma če v roku iz tretjega odstavka 22. člena tega zakona ni bila izdana odločba. Vendar je bila odločba o prekršku Oddelka za upravljanje s prometom, številka 5550095974748/2022 z dne 9. 9. 2022, za prekršek storjen dne 16. 6. 2022, pravnomočna dne 13. 10. 2022. Zadnji upošteven prekršek pa je bil storjen dne 8.5.2024, odločba o prekršku PPP Koper z dne 4.9.2024 pa je postala pravnomočna 24.9.2024. To pomeni, da rok dveh let ni potekel. Zato pritožnik ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da sodišče prekrška, storjenega dne 16.6.2022, ne bi smelo upoštevati.
poskusno delo - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - nezakonitost odpovedi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije - višina denarnega povračila - varovana kategorija delavcev
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, podana v času poskusnega dela, nezakonita. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) namreč ne predvideva odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v času trajanja poskusnega dela. V 125. členu ZDR-1, ki ureja poskusno delo, je izrecno določeno, da lahko v času trajanja poskusnega dela delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi le, če delavec poskusnega dela ni uspešno opravil (četrti odstavek 125. člena ZDR-1) in če so podani razlogi za izredno odpoved ali zaradi postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave (šesti odstavek 125. člena ZDR-1). Za druge primere redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, torej tudi za poslovni razlog, pa je zakonodajalec očitno ocenil, da niso potrebni oziroma primerni v času poskusnega dela, ki lahko traja največ šest mesecev (drugi odstavek 125. člena ZDR-1).
Pravilna je obrazložitev sodišča prve stopnje, da četudi je tožnica že dopolnila 58 let in sodi zato v varovano kategorijo delavcev v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga po prvem odstavku 114. člena ZDR-1, to ni ovira za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi. O dopustnosti sodne razveze v primeru delavcev, ki uživajo posebno pravno varstvo pred odpovedjo, se je Vrhovno sodišče RS že opredelilo v številnih zadevah (npr. sodba VIII Ips 99/2018 in sodba VIII Ips 53/2019). V zadevi VIII Ips 99/2018 je poudarilo, da starejši delavci na podlagi 114. člena ZDR-1 uživajo posebno varstvo le pred odpovedjo iz poslovnega razloga, ne pa tudi pred drugimi načini prenehanja delovnega razmerja iz 77. člena ZDR-1, med katerimi je tudi prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sodbo sodišča.
ZDSS-1 člen 41, 41/5. ZDR-1 člen 88, 88/3, 200, 200/3. ZPP člen 8, 144, 144/1, 154, 154/1, 165, 165/1, 274, 274/1, 350, 350/2, 365, 365-2, 366.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - vročitev odpovedi - prepozna tožba - zavrženje tožbe - dokazna ocena priče
Ker je torej toženka dokazala, da je tožnik dne 13. 5. 2024 v pisarni toženke odklonil vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi, se šteje, da mu je bila ta tega dne vročena (tretji odstavek 88. člena Zakona o delovnih razmerjih - ZDR-1 in prvi odstavek 144. člena ZPP). Posledično je tožba, vložena dne 20. 6. 2024, prepozna, saj ni bila vložena v roku 30 dni od vročitve odpovedi (tretji odstavek 200. člena ZDR-1). Zato jo je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno zavrglo (prvi odstavek 274. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSC00081958
ZDDV-1-UPB2 člen 44, 45. ZPP člen 243.
uporabnina - dokaz z izvedencem - davek na dodano vrednost (DDV)
Če sodišča niso prepričali argumenti in do tedaj izvedeni dokazi tožeče stranke, potem v pritožbi utemeljeno navaja, da bi moralo (glede na njeno dokazno breme) izvesti še njen nadaljnji predlagani dokaz s postavitvijo izvedenca.
Določba 44. člena ZDDV-1 o oprostitvi plačila DDV od najemnine je izjema od splošne določbe prvega odstavka 3. člena ZDDV-1, po katerem so predmet DDV transakcije opravljanja storitev, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti na ozemlju Slovenije za plačilo. Določba 45. člena ZDDV pa je izjema od izjeme.
ZSPJS člen 8, 8/1, 9, 9/1, 16, 16/1, 17, 19, 19/1, 20, 20/1. ZUTD člen 81, 81/1, 189.
neustrezna izobrazba - javni uslužbenec - plačila za dejansko opravljeno delo - napredovanje zaposlenih - plačilo razlike v plači
Za tožničino delo se je z ZUTD, ki se je pričel uporabljati 1. 1. 2011, spremenil zahtevani izobrazbeni pogoj. V prvem odstavku 81. člena ZUTD je bilo določeno, da storitve vseživljenjske karierne orientacije in posredovanja zaposlitve izvajajo javni uslužbenci zavoda z doseženo VII. ravnjo izobrazbe, ki so opravili strokovni izpit. Ker tožnica ob uveljavitvi ZUTD tega izobrazbenega pogoja ni izpolnjevala, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo prehodno določbo 189. člena ZUTD, ki je predpisal petletni rok za pridobitev zahtevane izobrazbe, do takrat pa so lahko javni uslužbenci še naprej izvajali storitve na delovnem mestu, ki se je uvrstilo v VII/1 tarifni razred po zakonu, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.
Pritožba se neutemeljeno sklicuje na načela ureditve plačnega sistema in zmotno navaja, da uvrstitev v tarifni razred ni bistvena za določitev plače. V skladu s prvim odstavkom 8. člena ZSPJS se osnovne plače javnih uslužbencev določajo na podlagi uvrstitve delovnih mest in nazivov v tarifne razrede, ki izražajo stopnjo zahtevnosti delovnih mest in nazivov glede na zahtevano izobrazbo oziroma usposobljenost. Osnovna plača je določena s plačnim razredom, v katerega je uvrščeno delovno mesto oziroma naziv, na katerega je javni uslužbenec razporejen oziroma ki ga je pridobil z napredovanjem (prvi odstavek 9. člena ZSPJS). Javni uslužbenec lahko na podlagi ZSPJS napreduje na delovnem mestu oziroma nazivu v višji plačni razred (prvi odstavek 16. člena ZSPJS), kar je odvisno od poteka napredovalnega obdobja in ocene delovne uspešnosti (17. člen ZSPJS). Kako se mu določi plača v primeru spremembe delovnega mesta (premestitev, sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi), pa določata 19. in 20. člen ZSPJS, pri čemer je za tožničin primer sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto v višjem tarifnem razredu pomemben že citirani prvi odstavek 19. člena ZSPJS. Glede pritožbene navedbe, da je tožničin položaj enak, kot če bi se v letu 2015 prvič zaposlila pri toženki, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je to posledica tega, da je 7. 9. 2015 sklenila pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto v višjem tarifnem razredu. Res je tudi pred uveljavitvijo ZUTD opravljala enako delo, vendar je bila tedaj za delovno mesto, ki ga je zasedala, zahtevana nižja izobrazba in je bilo tudi umeščeno v nižji tarifni razred. Napredovanj, ki jih je na tem delovnem mestu dosegla, toženka pri določitvi plače v novi pogodbi o zaposlitvi zakonito ni upoštevala.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - pogoji za priznanje - socialni razlog - obročno plačilo
V okviru predmetnega postopka sodišče države izvršiteljice ne sme in ne more presojati, ali lahko storilec, zoper katerega je bila tuja prekrškovna odločba predložena v priznanje in izvršitev, v izvršitev priznano višino globe in stroškov postopka plača brez, da bi bilo ogroženo njegovo preživljanje. Zato storilec s pritožbenimi trditvami, da je v težki življenjski in finančni situaciji ter da mu je hudo zbolela partnerka in mu k preživljanju prispeva tudi njegova mati, v predmetnem pritožbenem preizkusu ne more biti uspešen.
GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00083472
OZ člen 251, 251/5. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 44.
gradbena pogodba - pogodbena kazen za zamudo - zamuda pri izvajanju del - rok za dokončanje del - podaljšanje roka za izvedbo del - podaljšanje končnega roka za izpolnitev - pridržek pravice do pogodbene kazni - primopredaja - gradbeni dnevnik - pregled del
Podaljšanje roka je bila toženka dolžna zahtevati brž, ko je zvedela za vzrok, zaradi katerega se lahko rok podaljša.
V Gradbeni dnevnik se nadalje dnevno zabeležijo vse okoliščine, pomembne za vsebino medsebojnega razmerja pogodbenih strank. Neprepričljiva je zato trditev, da tožena stranka, ki bi tožeči stranki dne 27. 11. 2019 (torej tik pred iztekom roka) po pošti poslala zahtevo za podaljšanje roka, tega v gradbeni dnevnik ne bi vpisala vse do 12. 12. 2019.
Tožena stranka ni uspela dokazati, da del ni pravočasno dokončala iz vzrokov, za katere ne odgovarja.
hitri postopek o prekršku - odločanje o zahtevi za sodno varstvo - obseg izpodbijanja
Sodišče prve stopnje je odločalo o zahtevi za sodno varstvo (ZSV) zagovornika storilca, v kateri je le ta utemeljeval, da storilec očitanega prekrška ni storil, saj njegova hitrost ni presegala 50 km/h in se tako meritev ni mogla nanašati na njegovo vozilo.
Sodišče prve stopnje je tej ZSV le delno ugodilo, in sicer po uradni dolžnosti glede pravne kvalifikacije in izreka milejše sankcije zaradi spremenjene zakonodaje.
Ob tem, ko se je storilec branil s trditvami, da očitanega prekrška ni storil ter želel ustavitev postopka o prekršku zoper njega, iz obrazložitve izpodbijane sodbe pa izhajajo zaključki o njegovi odgovornosti za ta prekršek, je očitno sodišče prve stopnje v tem delu štelo ZSV zagovornika storilca za neutemeljeno. Ker pa v izreku sodbe, sodišče prve stopnje ni zavrnilo zahteve za sodno varstvo v preostalem delu, pritožbeno sodišče glede na povzete razloge sodišča prve stopnje zaključuje, da izrek nasprotuje razlogom sodbe oziroma da so razlogi sodbe glede na izrek nerazumljivi.
OZ člen 619. ZPP člen 188, 339, 339/2-14, 339/2-15, 449, 449/2, 495.
gospodarski spor majhne vrednosti - dogovor o ceni - urna postavka za opravljeno delo - pogodbeni dogovor - podjemna pogodba
Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega dostavka 339. člena ZPP in zmotna oziroma nepopolna ugotovitev dejanskega stanja nista dopustna pritožbena razloga v gospodarskih sporih majhne vrednosti (458. člen ZPP).
Uredba o delovnem času v organih državne uprave (2007) člen 10, 17, 17/1. ZPP člen 185, 185/1, 188, 188/2. ZDR-1 člen 144, 144/1, 144/3, 146. ZDSS-1 člen 38, 38/1.
sprememba tožbe - umik tožbe - soglasje k umiku tožbe - plačilo nadur - delo preko polnega delovnega časa - stroški za izvedenca
Ker se toženka o delnem umiku tožbe ni izjasnila v 15 dneh od dneva, ko je bila o njem obveščena, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je glede na drugi odstavek 188. člena ZPP v umik privolila.
Toženka neutemeljeno navaja, da tožnik ni upravičen do nadur za obdobje, ko mu opravljanje nadurnega dela ni bilo odrejeno, pri čemer se sklicuje na določbo 144. oziroma 146. člena ZDR-1. Delavec je namreč upravičen do plačila za ure, ki presegajo polni delovni čas, tudi če niso bile izrecno odrejene kot nadurno delo, če jih je dejansko opravil in je delodajalec vedel zanje, pri čemer je upravičen do plačila skupaj z dodatkom za ure znotraj omejitev nadurnega dela in za ure, ki te omejitve presegajo. Če delodajalec omejitev, določenih v tretjem odstavku 144. člena ZDR- 1, ne upošteva, to ne pomeni, da delavec do plačila ni upravičen. Za prekoračitev zakonsko dovoljenih nadur delavec ni odgovoren in ga za kršitev, ki jo z odrejanjem in dopuščanjem dela stori delodajalec, ne morejo zajeti škodljive posledice. Podobno velja glede razloga oziroma primerov, v katerih se nadurno delo lahko odredi (prvi odstavek 144. člena ZDR-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSM00081645
ZPP člen 182, 182/3.
eventualna kumulacija zahtevkov - vmesni ugotovitveni zahtevek - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - določitev vrednosti spora - sklep o stroških postopka
V predmetnem zahtevku gre za eventualno kumulacijo zahtevkov, saj je tožnica vložila primarni zahtevek in z njim zahtevala vračilo plačanega zneska in vmesni ugotovitveni zahtevek ter izbris hipoteke. Nadalje je postavila podrejeni zahtevek za razveljavitev kreditne pogodbe in izbris hipoteke. Slednjega je tekom postopka umaknila. Tožnica je tako zoper toženko uveljavljala več zahtevkov z različno podlago zoper istega toženca. Bistveno v predmetnem postopku je, da se vrednost spornega predmeta določi za vsak zahtevek.
Kadar dokazni postopek izključi vse druge možne vzroke, sodišču ne preostane drugega, kot da na podlagi notranjega prepričanja sprejme eno od različic, kar stori z metodo racionalne argumentacije, kot je to storilo sodišče prve stopnje. Za meritorno odločanje je trditve o pravno relevantnih dejstvih potrebno dokazati tako, da je izključen vsak razumen dvom v njihovo resničnost. Sodna praksa dopušča, da je v določenih primerih, ko je zaradi specifičnosti relevantnega dejstva dokazni standard gotovosti praktično nedosegljiv, dopustno znižanje dokaznega standarda.
ZDR-1 člen 6, 6/6, 6/7, 89, 89/1, 89/1-2. ZUJIK člen 45. ZJU člen 24, 24/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti - okoliščine, v katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor - javni zavod - prenehanje mandata - direktor javnega zavoda - diskriminacija
Tožnik zaradi prenehanja mandata direktorja iz sodnega registra izbrisanega javnega zavoda nima več statusno pravne funkcije direktorja, zato ne izpolnjuje več zakonskih pogojev za opravljanje dela direktorja in posledično ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, zaradi česar mu je toženec pravilno odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.