kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20075
ZKP člen 357, 357/7, 357, 357/7. KZS člen 240, 240/1, 240, 240/1.
ugotovitev dejanskega stanja - povzročitev splošne nevarnosti
Sodišče je pravilno ugotovilo dejansko stanje, kljub temu, da ni zaslišalo dodatno predlaganih prič s strani obrambe, kar je v sodbi tudi zadovoljivo obrazložilo.
Za nadaljevano kaznivo dejanje po čl. 166/I tč. 1 KZ RS, storjeno v sostorilstvu (v zvezi s čl. 22 KZ SFRJ), je pritožbeno sodišče obtožencu kazen zvišalo s 7 mesecev na 1 leto zapora, upoštevaje 20-kratno predkaznovanost za premoženjske delikte.
V ravnanju obtoženca ni objektivnih znakov sostorilstva. Ugotovljeno je bilo le, da je obtoženec šel mimo oškodovanke po levi strani (medtem ko ji je drugi sostorilec na predrzen način odvzel torbico), iz takšnih ugotovitev pa ne izhaja, da bi obtoženec kakorkoli sodeloval pri izvršitvi kaznivega dejanja velike tatvine, določene v zakonu z zakonskim znakom "kdor vzame komu tujo premično stvar" in da tudi ni storil ničesar drugega, kar bi se vključevalo v storitev tatvine in bi pomenilo bistven prispevek k storitvi dejanja.
Pritožba obtoženčevega zagovornika je prepozna. Po 4. odstavku 123. člena ZKP se rok za vložitev pritožbe v primeru, ko ima obtoženec zagovornika, šteje od vročitve sodbe obtožencu. Sodba je bila strankam odpravljena istega dne, zato je zagovornikovo pritožbo oceniti kot prepozno, ne glede na to, da je sodišču predlagal, da mu sodbo vroči še pred njegovim odhodom na dopust dne 25.6.1993, torej pred sodnimi počitnicami, ko se sodna pisanja ne vročajo.
zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - nova dejstva
Za pritožbo zoper sklepe o stroških je predpisana taksa po 1. odstavku tarifne št. 1, torej enojna taksa, ne pa dvojna (tar. št. 3/2 Zakona o sodnih taksah).
preklic pogojne obsodbe - sojenje za novo kaznivo dejanje
Ko je pritožbeno sodišče na pritožbo javnega tožilca prvostopno sodbo spremenilo tako, da je obtoženki namesto pogojne obsodbe izreklo kazen zapora, ker ni zakonitih pogojev za pogojno obsodbo, prejšnje pogojne obsodbe s 5-letno preizkusno dobo iz specialnopreventivnih razlogov ni preklicalo.
ZKP člen 191, 191/2-3, 191/2-3, 191, 191/2-3, 191/2-3.
poneverba - ponarejanje listine
Ob izvajanju zasebne gostinske dejavnosti sKlicevanje na nemožnost plačevanja preživnine ni upoštevno. Skaljeni odnosi s preživninsko upravičenko - hčerko obdolženca prav tako ne odvezujejo preživninske obveznosti.
Eden od obtožencev je zatajil najeti avto, ga nato v Srbiji odtujil, dal drugemu soobtožencu in podal krivo ovadbo o tatvini vozila. Drugi obtoženec naj bi preko prvega z goljufijo, ki jo je načrtoval, sprejel avto in ga prodal, organom na mejnem prehodu pa se izkazoval s ponarejeno potno listino. Sodba je bila glede kaznivega dejanja zatajitve in goljufije razveljavljena zaradi novega dokaza in zaradi nejasne spremenjene obtožbe.
Obtoženec, ki je zasvojen z alkoholom in je grozil svoji družini z pokončanjem in požigom hiše, kar je že deloma uresničil, je izpolnil pogoje za pripor po 3. točki 2. odstavka 191. čl. ZKP.
ZOR člen 26, 324, 324/1, 516, 516/1, 26, 324, 324/1, 516, 516/1.
kupna pogodba - rok plačila - dostava fakture - zamuda
Dolžniško-upniško razmerje med kupcem in prodajalcem nastane s sklenitvijo pogodbe in ne z dostavo fakture. Dolžnik je v zamudi, če ne plača kupnine v pogodbeno dogovorjenem roku, četudi mu prodajalec ni dostavil fakture.
Če je tujec brez zaposlitve in premoženja, bil pa je že kaznovan zaradi enakega kaznivega dejanja, so lahko podani razlogi za izrek varnostnega ukrepa izgona tujca iz države po 170. čl. KZJ.
Sodišče prve stopnje je vse obresti (zamudne in procesne) samo izračunalo in pri tem pravilno upoštevalo, da zneski z zamudo plačanih računov ter njihova zapadlost in čas plačila med strankama sploh niso sporni.
Izvedbo dokazov odredi sodišče z dokaznim sklepom, pri čemer v nadaljnjem teku pravde na svoj prejšnji dokazni sklep ni vezano. V kolikor določene dokaze, na katerih stranka vztraja, ne izvede, mora pojasniti razloge, zakaj jih je bodisi zavrnilo bodisi jih ni moglo izvesti. V primeru, da z dokaznim sklepom odrejenih dokazov ne izvede niti ne pojasni, zakaj jih ni izvedlo, stranka pa se iz tega razloga izrecno pritožuje, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odst. 354. čl. ZPP v zvezi s 300. čl. ZPP.
spor majhne vrednosti - prvi narok za glavno obravnavo
Opravičila za izostanek s prvega naroka v sporu majhne vrednosti, na katerega se v pritožbi sklicuje tožeča stranka, ni v spisu niti ga pritožnica ni predložila s pritožbo, zato je bila odločitev o domnevi umika tožbe pravilna.
ZOR člen 776, 777, 778, 779, 780, 781, 781/1, 787, 787/2, 776, 777, 778, 779, 780, 781, 781/1, 787, 787/2.
del credere jamstvo - komisijska pogodba
Komisionar je odgovoren za izpolnitev obveznosti svojega sopogodbenika le v primeru, če je posebej jamčil, da jih bo ta izpolnil (del credere;). V tem primeru odgovarja solidarno z njim (1. odstavek 781. člena ZOR). V primeru, da takšnega dogovora ni bilo, iz določil 776 do 780 ZOR-a, ki določajo obveznosti komisionarja, ne izhaja, da bi bil le-ta dolžan opravljati tudi izterjavo napram sopogodbenikom.
Če dolžnik zoper sklep o začasni odredbi ugovarja, da ni več lastnik nepremičnine, na katero se začasna odredba nanaša, sodišče ne more takega ugovora zavreči zaradi pomanjkanja pravnega interesa, ampak mora odločiti o njegovi utemeljenosti.
Osemdnevni rok za pripravo obrambe se sme, kot veleva 3. odstavek 281. člena ZKP, skrajšati le na zahtevo obtoženca ali na zahtevo javnega tožilca s privolitvijo obtoženca. V zapisniku o glavni obravnavi ni zaslediti, da bi obtoženca ali javni tožilec tako zahtevo podala. Zgolj privolitev obtožencev v skrajšanje zakonskega roka ne zadošča. Podana je torej bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 2. odstavku 364. člena ZKP, ki je take narave, da bi utegnila vplivati na zakonitost sodbe.
ZOR člen 813, 820, 820/1, 823, 823/1, 826, 813, 820, 820/1, 823, 823/1, 826.
pogodba o posredovanju - posrednikova odgovornost - pravica do plačila provizije - izguba pravice do plačila provizije
Posrednik ni odgovoren za škodo, če je posredoval za podjetje, za katero ni vedel in ni mogel vedeti, da ne bo moglo izpolniti obveznosti.
Ker s pogodbo o posredovanju ni bilo dogovorjeno plačilo za primer realizacije pogodbe, je posrednik upravičen do provizije že tedaj, ko je bila sklenjena pogodba, za katero je posredoval.
Ker ni bilo izkazano, da bi posrednik delal v nasprotju s pogodbo oz.
interesi svojega naročitelja za drugo stranko, ni izgubil pravice do posredniškega plačila.
ZKP člen 364, 364/1, 364/1-3, 364/1-11, 364, 364/1, 364/1-3, 364/1-11. KZS člen 166, 166/3, 166, 166/3.
odločilno dejstvo
Zgolj zato, ker v razlogih sodbe ni navedena znamka osebnega avtomobila v katerega je obtoženec vlomil, ni podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 364. člena ZKP.
Taka kršitev je izkazana takrat, ko sodba nima razlogov o odločilnih, ne pa o obrobnih in nepomembnih dejstvih.
Tisti, ki stori kaznivo dejanje namenoma, prepovedano posledico hoče, torej je v namenu vsebovano hotenje, kar kaže, da je kaznivo dejanje storil z direktnim naklepom. Privolitev v nastanek prepovedane posledice ob podani zavestni komponenti pa kaže na obstoj eventualnega naklepa. S tem, da sodišče v izreku in nekaterih delih obrazložitve navaja, da je obtoženec zalučal pepelnik proti predsedniku senata z namenom vzeti mu življenje, v razlogih pa tudi pove, da je v nastanek take posledice privolil, je zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 364. člena ZKP.
huda telesna poškodba - sostorilstvo - vzročna zveza
Ker so obtoženci obtoženi, da so kaznivo dejanje hude telesne poškodbe storili v sostorilstvu, za obstoj udeležbe posameznega storilca ni potrebno dokazati, da je vsak oškodovancu povzročil poškodbo, ki ima vse znake kaznivega dejanja hude telesne poškodbe.