Obdolženki izrečena denarna kazen ni primerna, ker njeno premoženjsko stanje ni prišlo v dovoljni meri do izraza, pa tudi njena vztrajnost in nespoštovanje upravnih odločb ni bilo ustrezno ovrednoteno.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20059
ZKP člen 349, 349-6, 349, 349-6. KZS člen 165, 165/2, 166, 166/1-1, 165, 165/2, 166, 166/1-1.
zastaranje - nadaljevano kaznivo dejanje - tatvina - velika tatvina
Posamezni dejanji tatvine po čl. 165/2 KZS v sklopu nadaljevanega kaznivega dejanja ne moreta zastarati, čeprav je preteklo že več kot štiri leta od storitve, če obenem ni podan pri vsakem posameznem dejanju namen pridobiti si stvar majhne vrednosti, razen tega seštevek znese preko 5.000 tolarjev, tako da gre za nadaljevano kaznivo dejanje velike tatvine po členu 166/1-1 KZS.
ZKP člen 83, 83/3, 364, 364/1-8, 83, 83/3, 364, 364/1-8.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Podana je bistvena kršitev določb kazenskega postopka po čl. 364/I tč. 8 ZKP, saj se sodba opira na dokaz, na katerega se ne sme opirati, saj se opira na izpovedbi policistov, zaslišanih kot priči, o tem, kar jima je obdolženec povedal pri ogledu kraja dejanja v zvezi s kaznivim dejanjem, ni pa očitno, da bi bila tudi brez tega nedovoljenega dokaza izrečena enaka, to je obsodilna sodba.
varnostni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila - primeren čas
Obdolženki izrečeni varnostni ukrep prepovedi vožnje motornih vozil B kategorije je izrečen za primeren čas 3 mesecev, ker do sedaj še ni bila kaznovana in ne obravnavana pred sodnikom za prekrške. Ker ni bila upravno kaznovana, ji ni mogoče šteti v breme, če je bila prijavljena, da je vozila motorno vozilo pod vplivom alkohola, pa sodnik za prekrške tega ni ugotovil s svojo odločbo.
nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - nova dejstva - novi dokazi
Tožeča stranka ni dokazala za verjetno, da v pritožbi navedenih novih dejstev in novih dokazov ni mogla brez svoje krivde navesti do konca glavne obravnave, zato sodišče druge stopnje teh dejstev in teh dokazov v pritožbi ni moglo upoštevati.
Prepričljivost dokazov, izvedenih na glavni obravnavi, ob zagotovljeni kontradiktornosti, ni večja od prepričljivosti dokazov, izvedenih v preiskavi, ko je kontradiktornost izostala, če ostali dokazi oz. indici opravičujejo drugačne zaključke. Zaenkrat ZKP dokaznega pravila o vrednosti posameznih dokazov glede na stopnjo postopka ne pozna.
kaznivo dejanje - sodelovanje v pretepu - storilec
Za obstoj kaznivega dejanja sodelovanja v pretepu ne zadostuje le ugotovitev, da je član skupine, ki je bila udeležena v pretepu, bil navzoč na kraju pretepa. Dokazati je potrebno, da je bil obdolženec aktivno udeležen v pretepu bodisi fizično ali pa z bodrenjem ali podpihovanjem in da se je v pretep vključil še preden je bil oškodovanec hudo telesno poškodovan ali ubit.
Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno, ker sodišče prve stopnje ni odredilo izvedenstva cestno-prometne stroke. Ni dvoma, da je obdolženka s svojo vožnjo kršila določbo 4. odst. 50. čl. ZTVCP, da je s tem ustvarila kritično prometno situacijo in da do nezgode ne bi prišlo, če bi ravnala v skladu s prometnim znakom "STOP". Za oceno teže kaznivega dejanja, stopnje obdolženkine kazenske odgovornosti in končno tudi za pravilno izbiro in odmero kazenske sankcije je pomembna tudi pravilna ugotovitev načina vožnje oškodovanca oziroma ali je ta vozil v skladu s prometnimi predpisi ali pa jih je morda tudi on kršil s tem, da je vozil po levem prometnem pasu.
sklep o preiskavi - vsebina sklepa - utemeljen sum
Sindikalni funkcionar se je na seji delavskega sveta žaljivo izrazil s posamezničnimi trditvami o ravnanju direktorja podjetja, ki je bil suspendiran in pozneje odpuščen, vendar ne z namenom žalitve - to mu ni bilo dokazano. Bil je oproščen. Sodba potrjena.
Ne gre za silobran, če storilec z izoblikovanim naklepom koga umori, čaka na oškodovančevo pričakovano nadlegovanje kot neposredni povod za obračun. Ni potrebe za pritegnitev novih izvedencev, če sodišče sprejme kot osnovo za svojo odločitev mnenje skupine izvedencev, ko je prej dvomilo v mnenje izvedenca posameznika.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20397
ZKP člen 509, 509/4, 509, 509/4. KZJ člen 56, 56.
preklic pogojne obsodbe - posebna obveznost
Ker je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da obsojenka ne more izročiti ključa osebnega avtomobila oškodovancu, ker ga je le-ta sam pred tem v nenavzočnosti obsojenke vzel iz njenega stanovanja, obsojenka ne more več izpolniti obveznosti, ki je bila naložena s pogojno obsodbo, pa je zato pravilno sklenilo, da se postopek za preklic pogojne obsodbe ustavi na podlagi 4. odst. 509. čl. ZKP.
Pismena izjava in zaznamek o telefonskem pogovoru z osebo, ki je bila predlagana za pričo, nista bila uporabljena kot dokaza v kazenskem postopku, temveč ju je sodišče upoštevalo le pri ocenjevanju verodostojnosti druge priče, ki pa je bila zaslišana. Tudi brez upoštevanja pismene izjave in telefonskega pogovora bi bila izrečena enaka sodba.
Če manjkajo procesne predpostavke dopustnosti pravnega sredstva (v konkretnem primeru legitimacija za njegovo vložitev), ni dopustna meritorna odločba o pravnem sredstvu. V posledici pa tudi ni dopustno preizkušati sodbe sodišča prve stopnje. Ker kot tožena stranka nastopa neobstoječa pravna oseba, gre pri izpodbijani sodbi za absolutno nično civilno sodbo, ki nima materialne pravnomočnosti in zato nanjo niso vezani ne sodišče in ne stranki.
V obsodilni sodbi je bil obtožencu, ki je s Kosovega, poleg kazni zapora izrečen tudi varnostni ukrep po 70. členu KZ SFRJ. Sodišče druge stopnje je na pritožbo obtoženca ta varnostni ukrep odpravilo, ker je ocenilo, da ne gre za takšno pomembnost in obseg dejanja, ki bi upravičeval navedeni ukrep, zlasti še, ker živi že 10 let v Sloveniji in ga ni šteti, da bi prišel izvrševat kazniva dejanja.
Oškodovanec se nima pravice pritožiti zoper sodbo sodišča prve stopnje, če je bil na glavni obravnavi javni tožilec, razen zaradi odločbe o stroških kazenskega postopka. Zato je bila pritožba že po sodišču prve stopnje pravilno kot nedovoljena zavržena.
Samo okoliščina, da do poškodbe oškodovanca ni prišlo neposredno zaradi udarca storilca, ne zadostuje za ugotovitev, da je podana blažja oblika krivde (nezavestna malomarnost), v kolikor drugi dokazi kažejo, da je obtoženec zavestno ravnal na način, s katerim se lahko drugega neposredno ali posredno hudo telesno poškoduje.
krajevna pristojnost - spor o pristojnosti - pristojnost za spore v stečajnem postopku - splošna krajevna pristojnost
Predlog za izvršbo je bil vložen pred začetkom stečajnega postopka zoper tožečo stranko, v spisu pa ni podatkov, da bi spor nastal zaradi stečajnega postopka. Zato je za sojenje v taki zadevi pristojno sodišče po kraju toženčevega - obrtnikovega stalnega prebivališča, ne pa sodišče, ki opravlja stečajni postopek.