kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20059
ZKP člen 349, 349-6, 349, 349-6. KZS člen 165, 165/2, 166, 166/1-1, 165, 165/2, 166, 166/1-1.
zastaranje - nadaljevano kaznivo dejanje - tatvina - velika tatvina
Posamezni dejanji tatvine po čl. 165/2 KZS v sklopu nadaljevanega kaznivega dejanja ne moreta zastarati, čeprav je preteklo že več kot štiri leta od storitve, če obenem ni podan pri vsakem posameznem dejanju namen pridobiti si stvar majhne vrednosti, razen tega seštevek znese preko 5.000 tolarjev, tako da gre za nadaljevano kaznivo dejanje velike tatvine po členu 166/1-1 KZS.
Ne gre za silobran, če storilec z izoblikovanim naklepom koga umori, čaka na oškodovančevo pričakovano nadlegovanje kot neposredni povod za obračun. Ni potrebe za pritegnitev novih izvedencev, če sodišče sprejme kot osnovo za svojo odločitev mnenje skupine izvedencev, ko je prej dvomilo v mnenje izvedenca posameznika.
Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno, ker sodišče prve stopnje ni odredilo izvedenstva cestno-prometne stroke. Ni dvoma, da je obdolženka s svojo vožnjo kršila določbo 4. odst. 50. čl. ZTVCP, da je s tem ustvarila kritično prometno situacijo in da do nezgode ne bi prišlo, če bi ravnala v skladu s prometnim znakom "STOP". Za oceno teže kaznivega dejanja, stopnje obdolženkine kazenske odgovornosti in končno tudi za pravilno izbiro in odmero kazenske sankcije je pomembna tudi pravilna ugotovitev načina vožnje oškodovanca oziroma ali je ta vozil v skladu s prometnimi predpisi ali pa jih je morda tudi on kršil s tem, da je vozil po levem prometnem pasu.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20080
ZKP člen 366, 366/1, 366, 366/1. KZS člen 141, 141/1, 141, 141/1.
zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - poneverba
Sodišče prve stopnje kljub obsežnemu dokaznemu postopku ni moglo s potrebno zanesljivostjo ugotoviti vseh odločilnih dejstev, česar tudi ne bi omogočalo morebitno zaslišanje v pritožbi predlagane priče, zato je v dvomu obtoženca upravičeno oprostilo obtožbe.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20060
ZKP člen 366, 366/1, 366, 366/1. KZS člen 251, 251/1, 251/3, 251, 251/1, 251/3.
nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - ogrožanje varnosti javnega prometa
Nevarno situacijo je povzročil oškodovanec, ki je zapeljal na levi vozni pas, ker je tedaj že začel prehitevati obdolženec, zaradi česar je prišlo do zadetja. Obd. je bil oproščen obtožbe, ker je oškodovanec tudi po mnenju izvedenca reagiral neadekvatno nastali situaciji. Sodba je razveljavljena, ker ni bilo ugotovljeno, ali je obd. že prehiteval in zakaj je oškodovanec zavil v levo in sodišče tudi ni zaslišalo prič.
krajevna pristojnost - spor o pristojnosti - pristojnost za spore v stečajnem postopku - splošna krajevna pristojnost
Predlog za izvršbo je bil vložen pred začetkom stečajnega postopka zoper tožečo stranko, v spisu pa ni podatkov, da bi spor nastal zaradi stečajnega postopka. Zato je za sojenje v taki zadevi pristojno sodišče po kraju toženčevega - obrtnikovega stalnega prebivališča, ne pa sodišče, ki opravlja stečajni postopek.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20397
ZKP člen 509, 509/4, 509, 509/4. KZJ člen 56, 56.
preklic pogojne obsodbe - posebna obveznost
Ker je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da obsojenka ne more izročiti ključa osebnega avtomobila oškodovancu, ker ga je le-ta sam pred tem v nenavzočnosti obsojenke vzel iz njenega stanovanja, obsojenka ne more več izpolniti obveznosti, ki je bila naložena s pogojno obsodbo, pa je zato pravilno sklenilo, da se postopek za preklic pogojne obsodbe ustavi na podlagi 4. odst. 509. čl. ZKP.
Razlogi sodbe glede odločilnih dejstev so v precejšni meri v nasprotju, saj sodišče prve stopnje najprej navaja, "da je prepričano, da je obtoženi vedel, da kupuje ukraden avto", v nadaljevanju pa, "da okoliščine same po sebi še ne pojasnjujejo očitanega kaznivega dejanja, da naj bi obtoženi vedel, da je bilo vozilo ukradeno takrat, ko ga je kupil".
Samo okoliščina, da do poškodbe oškodovanca ni prišlo neposredno zaradi udarca storilca, ne zadostuje za ugotovitev, da je podana blažja oblika krivde (nezavestna malomarnost), v kolikor drugi dokazi kažejo, da je obtoženec zavestno ravnal na način, s katerim se lahko drugega neposredno ali posredno hudo telesno poškoduje.
Zagovor obdolženca, da je sekal na svojem svetu, lahko sodišče preizkusi z zaslišanjem prič, pri čemer lahko ugotovi, da ne gre za dejanski mejni spor, ampak le za način obrambe.
V obsodilni sodbi je bil obtožencu, ki je s Kosovega, poleg kazni zapora izrečen tudi varnostni ukrep po 70. členu KZ SFRJ. Sodišče druge stopnje je na pritožbo obtoženca ta varnostni ukrep odpravilo, ker je ocenilo, da ne gre za takšno pomembnost in obseg dejanja, ki bi upravičeval navedeni ukrep, zlasti še, ker živi že 10 let v Sloveniji in ga ni šteti, da bi prišel izvrševat kazniva dejanja.
Oškodovanec se nima pravice pritožiti zoper sodbo sodišča prve stopnje, če je bil na glavni obravnavi javni tožilec, razen zaradi odločbe o stroških kazenskega postopka. Zato je bila pritožba že po sodišču prve stopnje pravilno kot nedovoljena zavržena.
Obdolženec je bil v dejanski zmoti, ker se ni zavedal, da gozd, v katerem je posekal smreke, ni last družine, za katero je sekal, temveč je bil prepričan, da je njena last.
varnostni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila - primeren čas
Obdolženki izrečeni varnostni ukrep prepovedi vožnje motornih vozil B kategorije je izrečen za primeren čas 3 mesecev, ker do sedaj še ni bila kaznovana in ne obravnavana pred sodnikom za prekrške. Ker ni bila upravno kaznovana, ji ni mogoče šteti v breme, če je bila prijavljena, da je vozila motorno vozilo pod vplivom alkohola, pa sodnik za prekrške tega ni ugotovil s svojo odločbo.
Obdolženki izrečena denarna kazen ni primerna, ker njeno premoženjsko stanje ni prišlo v dovoljni meri do izraza, pa tudi njena vztrajnost in nespoštovanje upravnih odločb ni bilo ustrezno ovrednoteno.
KZS člen 171, 171/2, 171, 171/2. KZJ člen 42, 42/2, 43, 43/1-5, 42, 42/2, 43, 43/1-5.
pogojna obsodba - denarna kazen z uporabo določil o omilitvi
Čeprav je kaznivo dejanje goljufije ostalo pri poskusu, ni mogoče šteti, da gre za družbeno manj nevarno kaznivo dejanje, saj je protipravno premoženjska korist, ki sta jo zasledovala obtoženca, presegala 260.000 tolarjev, zaradi česar izrek pogojnih obsodb ni ustrezen kljub nekaznovanosti in mladosti obtožencev, pač pa je ustrezna denarna kazen, ker so podani razlogi za uporabo določil o omilitvi kazni.