kaznivo dejanje - sodelovanje v pretepu - storilec
Za obstoj kaznivega dejanja sodelovanja v pretepu ne zadostuje le ugotovitev, da je član skupine, ki je bila udeležena v pretepu, bil navzoč na kraju pretepa. Dokazati je potrebno, da je bil obdolženec aktivno udeležen v pretepu bodisi fizično ali pa z bodrenjem ali podpihovanjem in da se je v pretep vključil še preden je bil oškodovanec hudo telesno poškodovan ali ubit.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20059
ZKP člen 349, 349-6, 349, 349-6. KZS člen 165, 165/2, 166, 166/1-1, 165, 165/2, 166, 166/1-1.
zastaranje - nadaljevano kaznivo dejanje - tatvina - velika tatvina
Posamezni dejanji tatvine po čl. 165/2 KZS v sklopu nadaljevanega kaznivega dejanja ne moreta zastarati, čeprav je preteklo že več kot štiri leta od storitve, če obenem ni podan pri vsakem posameznem dejanju namen pridobiti si stvar majhne vrednosti, razen tega seštevek znese preko 5.000 tolarjev, tako da gre za nadaljevano kaznivo dejanje velike tatvine po členu 166/1-1 KZS.
ZKP člen 83, 83/3, 364, 364/1-8, 83, 83/3, 364, 364/1-8.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Podana je bistvena kršitev določb kazenskega postopka po čl. 364/I tč. 8 ZKP, saj se sodba opira na dokaz, na katerega se ne sme opirati, saj se opira na izpovedbi policistov, zaslišanih kot priči, o tem, kar jima je obdolženec povedal pri ogledu kraja dejanja v zvezi s kaznivim dejanjem, ni pa očitno, da bi bila tudi brez tega nedovoljenega dokaza izrečena enaka, to je obsodilna sodba.
Zagovor obdolženca, da je sekal na svojem svetu, lahko sodišče preizkusi z zaslišanjem prič, pri čemer lahko ugotovi, da ne gre za dejanski mejni spor, ampak le za način obrambe.
Ne gre za silobran, če storilec z izoblikovanim naklepom koga umori, čaka na oškodovančevo pričakovano nadlegovanje kot neposredni povod za obračun. Ni potrebe za pritegnitev novih izvedencev, če sodišče sprejme kot osnovo za svojo odločitev mnenje skupine izvedencev, ko je prej dvomilo v mnenje izvedenca posameznika.
Zavrnjena je pritožba obdolženca zoper sklep o odreditvi pripora zaradi ponovitvene nevarnosti ob vložitvi obtožnice, saj je obdolženec brezposeln in brez premoženja, živi pa pri sestri.
Obdolženec je bil v dejanski zmoti, ker se ni zavedal, da gozd, v katerem je posekal smreke, ni last družine, za katero je sekal, temveč je bil prepričan, da je njena last.
Samo okoliščina, da do poškodbe oškodovanca ni prišlo neposredno zaradi udarca storilca, ne zadostuje za ugotovitev, da je podana blažja oblika krivde (nezavestna malomarnost), v kolikor drugi dokazi kažejo, da je obtoženec zavestno ravnal na način, s katerim se lahko drugega neposredno ali posredno hudo telesno poškoduje.
Kljub predkaznovanosti obtoženca je sodišče pravilno odmerilo kazen, ko je obtožencu izreklo zaporno kazen zaradi kaznivega dejanja po II.odst. 166. člena KZS v trajanju štirih mesecev in preklicani pogojni obsodbi, v kateri je bila določena kazen sedem mesecev ter izrečena enotna kazen devet mesecev zapora, zaradi česar je pritožba javnega tožilca neutemeljena, ko se zavzema za višjo kazen temu obtožencu, ki ni bil pobudnik kaznivega dejanja, medtem, ko se zoper izrečeno kazensko sankcijo zoper soobtoženca, ki je bil pobudnik kaznivega dejanja in mu je bila izrečena pogojna obsodba, ni pritožil. Zaradi tega je odmerjena kazen za drugega obtoženca v skladu s čl. 367. ZKP.
Če manjkajo procesne predpostavke dopustnosti pravnega sredstva (v konkretnem primeru legitimacija za njegovo vložitev), ni dopustna meritorna odločba o pravnem sredstvu. V posledici pa tudi ni dopustno preizkušati sodbe sodišča prve stopnje. Ker kot tožena stranka nastopa neobstoječa pravna oseba, gre pri izpodbijani sodbi za absolutno nično civilno sodbo, ki nima materialne pravnomočnosti in zato nanjo niso vezani ne sodišče in ne stranki.
sklep o preiskavi - vsebina sklepa - utemeljen sum
Sindikalni funkcionar se je na seji delavskega sveta žaljivo izrazil s posamezničnimi trditvami o ravnanju direktorja podjetja, ki je bil suspendiran in pozneje odpuščen, vendar ne z namenom žalitve - to mu ni bilo dokazano. Bil je oproščen. Sodba potrjena.
krajevna pristojnost - spor o pristojnosti - pristojnost za spore v stečajnem postopku - splošna krajevna pristojnost
Predlog za izvršbo je bil vložen pred začetkom stečajnega postopka zoper tožečo stranko, v spisu pa ni podatkov, da bi spor nastal zaradi stečajnega postopka. Zato je za sojenje v taki zadevi pristojno sodišče po kraju toženčevega - obrtnikovega stalnega prebivališča, ne pa sodišče, ki opravlja stečajni postopek.
nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - nova dejstva - novi dokazi
Tožeča stranka ni dokazala za verjetno, da v pritožbi navedenih novih dejstev in novih dokazov ni mogla brez svoje krivde navesti do konca glavne obravnave, zato sodišče druge stopnje teh dejstev in teh dokazov v pritožbi ni moglo upoštevati.
KZS člen 53, 53/1, 53, 53/1. KZJ člen 9, 9/2, 9, 9/2.
huda telesna poškodba - silobran
Čeprav je obtoženec izzval prepir in pretep z oškodovancem, s katerim sta se spopadla goloroka, bi dejstvo, da so se v pretep na strani oškodovanca vključili še štirje njegovi prijatelji, lahko kazalo na to, da je bil obtoženec potem napaden in tako ogrožen, da se je lahko branil tudi z uporabo noža. Vendar pa taka trditev pritožbe nima opore v izvedenih dokazih.
Sodišče je pravilno ugotovilo, da gre za priložnostno kaznivo dejanje in da je obdolženec po več letih napravil novo kaznivo dejanje, ki je ostalo pri poskusu, zato je obdolžencu mogoče izreči pogojno obsodbo.
ogrožanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru
Pritožbeno sodišče je s poizvedbami na Ministrstvu za notranje zadeve (člen 370/4 ZKP) ugotovilo, da takšno orožje (plinska pištola in pištola KT-9 mm) s posebnim dovoljenjem in pod določenimi pogoji občani smejo nabavljati in imeti v posesti, kar pomeni, da to orožje ne sodi med tiste vrste orožja (4. člen Zakona o orožju), katerega promet in posest sta prepovedana. Zaradi kršitve kazenskega zakona v škodo obtoženca (člen 365 točka 1 ZKP) je pritožbeno sodišče v tem delu obtoženca oprostilo obtožbe po 1. točki 350. člena ZKP.
Razlogi zaradi katerih je odločilo v korist soobtoženca, ki se je v tej smeri pritožil, so v korist obtoženca, ki se v tej smeri ni pritožil, zaradi česar je tudi tega obtoženca oprostilo dela obtožbe po 1. točki 350. člena ZKP in ga spoznalo za krivega v manjšem obsegu (člen 380 ZKP).
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20080
ZKP člen 366, 366/1, 366, 366/1. KZS člen 141, 141/1, 141, 141/1.
zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - poneverba
Sodišče prve stopnje kljub obsežnemu dokaznemu postopku ni moglo s potrebno zanesljivostjo ugotoviti vseh odločilnih dejstev, česar tudi ne bi omogočalo morebitno zaslišanje v pritožbi predlagane priče, zato je v dvomu obtoženca upravičeno oprostilo obtožbe.