Obdolženec je bil v dejanski zmoti, ker se ni zavedal, da gozd, v katerem je posekal smreke, ni last družine, za katero je sekal, temveč je bil prepričan, da je njena last.
Zavrnjena je pritožba obdolženca zoper sklep o odreditvi pripora zaradi ponovitvene nevarnosti ob vložitvi obtožnice, saj je obdolženec brezposeln in brez premoženja, živi pa pri sestri.
KZS člen 53, 53/1, 53, 53/1. KZJ člen 9, 9/2, 9, 9/2.
huda telesna poškodba - silobran
Čeprav je obtoženec izzval prepir in pretep z oškodovancem, s katerim sta se spopadla goloroka, bi dejstvo, da so se v pretep na strani oškodovanca vključili še štirje njegovi prijatelji, lahko kazalo na to, da je bil obtoženec potem napaden in tako ogrožen, da se je lahko branil tudi z uporabo noža. Vendar pa taka trditev pritožbe nima opore v izvedenih dokazih.
Sodišče je pravilno ugotovilo, da gre za priložnostno kaznivo dejanje in da je obdolženec po več letih napravil novo kaznivo dejanje, ki je ostalo pri poskusu, zato je obdolžencu mogoče izreči pogojno obsodbo.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20059
ZKP člen 349, 349-6, 349, 349-6. KZS člen 165, 165/2, 166, 166/1-1, 165, 165/2, 166, 166/1-1.
zastaranje - nadaljevano kaznivo dejanje - tatvina - velika tatvina
Posamezni dejanji tatvine po čl. 165/2 KZS v sklopu nadaljevanega kaznivega dejanja ne moreta zastarati, čeprav je preteklo že več kot štiri leta od storitve, če obenem ni podan pri vsakem posameznem dejanju namen pridobiti si stvar majhne vrednosti, razen tega seštevek znese preko 5.000 tolarjev, tako da gre za nadaljevano kaznivo dejanje velike tatvine po členu 166/1-1 KZS.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20080
ZKP člen 366, 366/1, 366, 366/1. KZS člen 141, 141/1, 141, 141/1.
zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - poneverba
Sodišče prve stopnje kljub obsežnemu dokaznemu postopku ni moglo s potrebno zanesljivostjo ugotoviti vseh odločilnih dejstev, česar tudi ne bi omogočalo morebitno zaslišanje v pritožbi predlagane priče, zato je v dvomu obtoženca upravičeno oprostilo obtožbe.
Obdolženki izrečena denarna kazen ni primerna, ker njeno premoženjsko stanje ni prišlo v dovoljni meri do izraza, pa tudi njena vztrajnost in nespoštovanje upravnih odločb ni bilo ustrezno ovrednoteno.
Zagovor obdolženca, da je sekal na svojem svetu, lahko sodišče preizkusi z zaslišanjem prič, pri čemer lahko ugotovi, da ne gre za dejanski mejni spor, ampak le za način obrambe.
Samo okoliščina, da do poškodbe oškodovanca ni prišlo neposredno zaradi udarca storilca, ne zadostuje za ugotovitev, da je podana blažja oblika krivde (nezavestna malomarnost), v kolikor drugi dokazi kažejo, da je obtoženec zavestno ravnal na način, s katerim se lahko drugega neposredno ali posredno hudo telesno poškoduje.
Z listinami v spisu verjetnost obstoja upnikove terjatve še ni bila izkazana, čeprav je bila hkrati s predlogom za izdajo začasne odredbe vložena tudi tožba na plačilo denarne terjatve, zato je bil predlog za začasno odredbo utemeljeno zavrnjen.
Razlogi sodbe glede odločilnih dejstev so v precejšni meri v nasprotju, saj sodišče prve stopnje najprej navaja, "da je prepričano, da je obtoženi vedel, da kupuje ukraden avto", v nadaljevanju pa, "da okoliščine same po sebi še ne pojasnjujejo očitanega kaznivega dejanja, da naj bi obtoženi vedel, da je bilo vozilo ukradeno takrat, ko ga je kupil".
Teža kaznivih dejanj oziroma višina predpisane kazni sama po sebi še ne opravičuje sklepa o begosumnosti, če niso hkrati podane še kakšne druge okoliščine, ki bi potrjevale takšno bojazen. Po tej logiki bi morali biti v priporu vsi obdolženci za kazniva dejanja, za katera je zagrožena višja zaporna kazen.
Priporni razlog iz 1. točke 2. odstavka 191. člena ZKP, zaradi katerega je bil pripor podaljšan vsem štirim obdolžencem, ni podan.
Razlogi, ki jih v pritožbah navajata zagovornika, so hkrati tudi v korist drugih dveh obdolžencev, ki se zoper izpodbijani sklep nista pritožila (člen 380 v zvezi s 1. odstavkom 398. člena ZKP).
ZKP člen 83, 83/3, 364, 364/1-8, 83, 83/3, 364, 364/1-8.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Podana je bistvena kršitev določb kazenskega postopka po čl. 364/I tč. 8 ZKP, saj se sodba opira na dokaz, na katerega se ne sme opirati, saj se opira na izpovedbi policistov, zaslišanih kot priči, o tem, kar jima je obdolženec povedal pri ogledu kraja dejanja v zvezi s kaznivim dejanjem, ni pa očitno, da bi bila tudi brez tega nedovoljenega dokaza izrečena enaka, to je obsodilna sodba.
krajevna pristojnost - spor o pristojnosti - pristojnost za spore v stečajnem postopku - splošna krajevna pristojnost
Predlog za izvršbo je bil vložen pred začetkom stečajnega postopka zoper tožečo stranko, v spisu pa ni podatkov, da bi spor nastal zaradi stečajnega postopka. Zato je za sojenje v taki zadevi pristojno sodišče po kraju toženčevega - obrtnikovega stalnega prebivališča, ne pa sodišče, ki opravlja stečajni postopek.
sklep o preiskavi - vsebina sklepa - utemeljen sum
Sindikalni funkcionar se je na seji delavskega sveta žaljivo izrazil s posamezničnimi trditvami o ravnanju direktorja podjetja, ki je bil suspendiran in pozneje odpuščen, vendar ne z namenom žalitve - to mu ni bilo dokazano. Bil je oproščen. Sodba potrjena.
Pismena izjava in zaznamek o telefonskem pogovoru z osebo, ki je bila predlagana za pričo, nista bila uporabljena kot dokaza v kazenskem postopku, temveč ju je sodišče upoštevalo le pri ocenjevanju verodostojnosti druge priče, ki pa je bila zaslišana. Tudi brez upoštevanja pismene izjave in telefonskega pogovora bi bila izrečena enaka sodba.
Kljub predkaznovanosti obtoženca je sodišče pravilno odmerilo kazen, ko je obtožencu izreklo zaporno kazen zaradi kaznivega dejanja po II.odst. 166. člena KZS v trajanju štirih mesecev in preklicani pogojni obsodbi, v kateri je bila določena kazen sedem mesecev ter izrečena enotna kazen devet mesecev zapora, zaradi česar je pritožba javnega tožilca neutemeljena, ko se zavzema za višjo kazen temu obtožencu, ki ni bil pobudnik kaznivega dejanja, medtem, ko se zoper izrečeno kazensko sankcijo zoper soobtoženca, ki je bil pobudnik kaznivega dejanja in mu je bila izrečena pogojna obsodba, ni pritožil. Zaradi tega je odmerjena kazen za drugega obtoženca v skladu s čl. 367. ZKP.