Obtoženec je bil že večkrat kaznovan zaradi kaznivih dejanj zoper premoženje. Nova kazniva dejanja je storil neposredno po prestani kazni. Glede na njegovo nagnjenost, je bil med postopkom odrejen pripor. Po izrečeni sodbi je bil na prestajanju kazni pred pravnomočnostjo sodbe. Ker se je poboljšal in spremenil svoj način življenja, je bil pripor odpravljen. Pritožba javnega tožilca je bila kot neutemeljena zavrnjena.
Za ugotovitev ali je prišlo do kršitve pravice do uporabe tuje blagovne znamke, je potrebno najprej ugotoviti, ali je bilo blagu, katerega označevanje je imela tožeča stranka zavarovano z blagovno znamko, enako ali podobno blago tožene stranke. Za to ni dovolj primerjava blaga po razredih mednarodne klasifikacije blaga, ampak so potrebne konkretne dejanske ugotovitve.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - uporaba jezika
Obdolžencu ni bil zagotovljen tolmač, ko se je ugotovilo, da uporablja materin - srbski jezik, pač pa je njegove navedbe prevajal predsednik senata. Zato je bila obsodilna sodba na pritožbo javnega tožilca razveljavljena.
Če sta gradbena podizvajalca solidarno tožena za plačilo, se zoper solidarne dolžnike lahko izda različna sodba, zato gre za zakonito sosporništvo, ki ni enotno. Ni nujno, da bi morala biti sodba zoper oba istočasna in enaka. Solidarna obveznost ni razlog za enotno sosporništvo. Delna sodba je možna pri navadnem sosporništvu, ne pa pri enotnem.
Pritožba zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja je bila zavrnjena, ker je dokazna ocena pravostopnega sodišča o poteku dogodkov in krivdi obeh obdolžencev pravilna in zanesljiva.
Če manjkajo procesne predpostavke dopustnosti pravnega sredstva (v konkretnem primeru legitimacija za njegovo vložitev), ni dopustna meritorna odločba o pravnem sredstvu. V posledici pa tudi ni dopustno preizkušati sodbe sodišča prve stopnje. Ker kot tožena stranka nastopa neobstoječa pravna oseba, gre pri izpodbijani sodbi za absolutno nično civilno sodbo, ki nima materialne pravnomočnosti in zato nanjo niso vezani ne sodišče in ne stranki.
ZOR člen 10, 336, 337, 338, 339, 340, 341, 342, 343, 10, 336, 337, 338, 339, 340, 341, 342, 343.
pogodbeno pobotanje
Učinki pogodbenega pobotanja ne nastanejo takrat, ko se stečejo pogoji zanj, temveč takrat, kot so to v pogodbi o pobotanju (pactum de compensando) določile stranke. Če pa v pogodbi o tem niso ničesar določile, kompenzacijo učinkuje od trenutka sklenitve pogodbe o pobotanju.
Igralni avtomat "poker" ni tak predmet kaznivega dejanja, katerega bi bilo mogoče po določilih čl. 500 ZKP odvzeti iz razlogov morale, tudi če se kazenski postopek ne konča z izrekom obsodilne sodbe.
Oškodovanec je priglasil kot premoženjskopravni zahtevek vrnitev 500 DEM, sodišče prve stopnje pa je oškodovanca napotilo na pravdo, ker je bil zahtevek podan v tuji valuti. Javni tožilec je uveljavljal v zvezi s tem bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki 364/1 ZKP, sodišče druge stopnje pa je ocenilo, da ne gre za takšno kršitev, ampak za napačno uporabo civilnega prava (395. člen ZOR) v adhezijskem postopku, kar bi lahko sodišče konvertiralo zahtevek iz DEM v SIT.
Zaradi povratništva (4 x) je obtožencu namesto pogojne obsodbe izreklo kazen zapora.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20192
ZKP člen 366, 366. KZS člen 177, 177/1, 177, 177/1.
zmotna ugotovitev dejanskega stanja - poškodovanje tuje stvari
Obdolženčev zagovor, da naj bi le stal zraven avtomobila in da ga ni poškodoval, je bil ovržen s prepričljivo izpovedbo očividca, ki je obdolženca zalotil pri izvršitvi kaznivega dejanja.
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da obtoženca kot odgovorni osebi nista poznala predpisov, spoštovanje katerih bi morala zagotoviti pri obratovanju odlagališča, pomeni, da sta bila obtoženca v pravni zmoti, ta pa kazenske odgovornosti ne izključuje. Sodišče prve stopnje bi obstoj krivde obtožencema moralo določiti ob upoštevanju vseh okoliščin, ki izhajajo iz izvedenih dokazov.
Izvršilne stroške je dolžan dolžnik plačati upniku le v toliko, kolikor so bili potrebni za izvršbo. Tožena stranka je imela možnost izdelati svoj obračun obresti in tako ugovarjati obračunu zamudnih obresti, ki ga je napravila tožeča stranka, le za razliko. Na ta način bi se le v tem delu vodil spor. Ker pa je tožena stranka sklepu o izvršbi ugovarjala v celoti (ne le za razliko), se je tudi spor vodil glede celotnega zneska, na katerega se je glasil vtoževani obračun obresti.
Eden od obtožencev je zatajil najeti avto, ga nato v Srbiji odtujil, dal drugemu soobtožencu in podal krivo ovadbo o tatvini vozila. Drugi obtoženec naj bi preko prvega z goljufijo, ki jo je načrtoval, sprejel avto in ga prodal, organom na mejnem prehodu pa se izkazoval s ponarejeno potno listino. Sodba je bila glede kaznivega dejanja zatajive in goljufije razveljavljena zaradi novega dokaza in zaradi nejasne spremenjene obtožbe.
Obdolženka je razžalila zasebna tožilca, ki sta soseda. Zasebna tožilca sta zatrjevala, da naj bi bilo dejanje storjeno konkretnega dne (28.10.1992), med postopkom pa sta datum spremenila na "točno neugotovljenega dne v oktobru 92", z enako vsebino. Sodišče druge stopnje je pritožbi obdolženke in zagovornika kot neutemeljeni zavrnilo, ker je ocenilo, da je v navedenem obsegu glede datuma sprememba dovoljena in tudi dejansko stanje pravilno ugotovljeno.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20315
ZKP člen 366, 366/1, 366, 366/1. KZS člen 251, 251/1, 251/3, 251, 251/1, 251/3. ZTVCP člen 30, 30/1, 30/2, 30, 30/1, 30/2.
nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - ogrožanje varnosti javnega prometa
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo in tudi ne ugotavljalo vseh pravno pomembnih dejstev, nekaterih pa tudi ni ugotovilo s potrebno zanesljivostjo. Po odpravi navedenih pomanjkljivosti in dopolnitvi dokaznega postopka bo potrebno pri presoji upoštevati, da je od voznika motornega vozila v določenih prometnih situacijah mogoče zahtevati, da mora računati tudi z nepravilnim ravnanjem drugih udeležencev v prometu in to takrat, ko je po izkušnjah in glede na konkretne okoliščine to mogoče pričakovati. Ko gre za nepravilno ravnanje otrok (ali starejših ljudi) je mogoče od voznika terjati še toliko bolj vestno in pazljivo presojo.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20062
ZKP člen 500, 500/2, 500, 500/2. KZS člen 234, 234/1, 234, 234/1.
igranje na srečo - oprostilna sodba - odvzem predmetov - razlogi splošne varnosti in morale
Po II. odst. 500.čl. ZKP se predmeti iz I. odst. tega člena, kadar se kazenski postopek ne konča s sodbo, s katero se obdolženec spozna za krivega, odvzamejo s posebnim sklepom in ne morda s sodbo, s katero je bil obdolženec oproščen obtožbe, ali je bila ta zavrnjena.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20042
ZKP člen 500, 500/2, 500, 500/2. KZS člen 234, 234/1, 234, 234/1.
igranje na srečo - oprostilna sodba - odvzem predmetov - razlogi splošne varnosti in morale
Po II. odst. 500. čl. ZKP se predmeti iz I. odst. tega člena, kadar se kazenski postopek ne konča s sodbo, s katero se obdolženec spozna za krivega, odvzamejo s posebnim sklepom in ne morda s sodbo, s katero je bil obdolženec oproščen obtožbe, ali je bila ta zavrnjena.
Sodba nima nobenih razlogov, zakaj ne verjame izpovedbi zasebne tožilke, zaradi česar je ni mogoče preizkusiti. Sodišče je dolžno vestno pretehtati vsak dokaz posebej (člen 347 ZKP) kar pomeni, da mora tako ravnati tudi z vsako izpovedbo, jo analizirati in povedati iz katerih razlogov priči verjame ali ne. Zato je podana kršitev ZKP po členu 347 v zvezi z 2. odstavkom 364. člena ZKP, ta kršitev pa bi mogla vplivati na pravilnost sodbe.