izvršba na podlagi verodostojne listine - izvršba na denarna sredstva na računih dolžnika pri banki - poizvedbe sodišča o številki računa dolžnika - zavrženje predloga
Ker je sodišče prve stopnje opravilo poizvedbe le o žiro računu dolžnika, ne pa o tem, ali ima dolžnik katerikoli račun pri bančnih organizacijah, ni ravnalo prav, ko je izvršilni predlog zavrglo.
V izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine sodišče ne more uporabiti določbe 449. člena ZPP.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20227
ZKP člen 363, 363/1-3, 363, 363/1-3. KZS člen 166, 166/1-3, 166, 166/1-3.
oprostilna sodba - dvom - velika tatvina
Ni bilo moč ugoditi pritožbi javnega tožilca, ker je sodišče prve stopnje utemeljeno dvomilo, da je obtožencu moč s potrebno gotovostjo očitati storitev tatvine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00245
ZIP člen 38, 38/4, 38, 38/4. ZUDE člen 8, 8.
izvršilni predlog - izvršilni naslov
Sodišče dovoli izvršbo po predlogu, v katerem upnik izrazi terjatev v tolarjih, čeprav je izvršilni naslov glasi na din in je izvršilni naslov postal pravnomočen po nastopu veljavnosti 8. člena Zakona o uporabi denarne enote, tožnik pa ni spremenil terjatve iz dinarjev v tolarje. Že v tožbi navedeni znesek v din se šteje za terjatev v tolarjih in je potrebno šteti, da je tudi v odločbi terjatev izražena v tolarjih.
ogrožanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru - znak kaznivega dejanja - dokazna ocena
Za oceno, ali je bilo kaznivo dejanje storjeno, ni bistveno, ali je oškodovanec utrpel lahko telesno poškodbo. Če bi lahko telesno poškodbo zadobil, bi šlo lahko za drugo kaznivo dejanje.
zavrženje predloga za izvršbo - procesna predpostavka
Ker je sodišče prve stopnje opravilo poizvedbe le o žiro računu dolžnika, ne pa o tem, ali ima dolžnik katerikoli račun pri bančnih organizacijah, ni ravnalo prav, ko je izvršilni predlog zavrglo.
V izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine sodišče ne more uporabiti določbe 449. člena ZPP.
ZPP (1977) člen 2, 2/1, 113, 113/1, 299, 299/3, 304, 304/2, 305. ZOR člen 125, 125/1, 132, 132/1, 132/2, 132/5, 155, 186, 278, 278/2, 290, 525. ZDP člen 24.
pripravljalna vloga - rok za vložitev vloge - pritožba - nova dejstva in dokazi - fiksni posli - izpolnitev pogodbe - kritni kup - razdrtje pogodbe - odškodnina - vzročna zveza
Pripravljalna vloga je vloga stranke, v kateri procesna dejanja opravi v pisni obliki. Gre za navedbo dejstev in ponudbo dokazov. Ker ZPP dopušča navedbe in dokaze vse do konca glavne obravnave na prvi stopnji, v omejenem obsegu pa tudi na drugi stopnji, se pokaže, da pri pripravljalni vlogi ne gre za vlogo, ki bi bila vezana na rok. Zato za takšno vlogo ne velja določilo 1. odst. 113. čl. ZPP.
Vzročna zveza je del pravno relevantnega dejanskega stanja (element odškodninskega delikta). Zato dokazna ocena in vzročna zveza spadata v področje pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja.
Fiksnost posla lahko izhaja iz narave pogodbe (ko je izpolnitveni rok tako važen, da drugače pogodba ne bi bila sklenjena), lahko pa jo stranki določita. Pri tem ni dovolj, da stranki določita rok izpolnitve, temveč morata jasno izraziti voljo, da posel štejeta za fiksnega.
Kritni kup je posledica nepravočasne izpolnitve stranke, ne pa razdrtja pogodbe po samem zakonu.
Končni koristnik deviznega priliva iz tujine lahko le-tega odstopi drugemu subjektu, in sicer pred izplačilom protivrednosti v domači valuti, torej v roku dveh delovnih dni (48 ur) po dnevu pritoka (ali po dnevu prejema pravilnega naloga za plačilo).
Z spremembo obtožnice po 1. odstavku 373. člena ZKP bo šlo le takrat, ko tožilec spreminja tiste navedbe v izreku, ki so zakonski znaki kaznivega dejanja in so pomembni za pravno opredelitev po strožjem ali milejšem zakonu, ki določajo obliko krivde, obliko udeležbe, ali dovoljujejo strožje oziroma milejše kaznovanje. Vsi drugi posegi v opis dejanja, ki ne spreminjajo bistva obtožbe, pa niso sprememba po tem členu in pomenijo le popravke in dopolnitve opisa, za katere ne veljajo omejitve iz 1. odstavka 373. člena ZKP.
KZS člen 177, 177/1, 177, 177/1. KZJ člen 9, 10, 9, 10.
poškodovanje tuje stvari - silobran - skrajna sila
Obdolženec zagovarja priznano ravnanje kot silobran ali skrajno silo.
Pritožba ni bila utemeljena, ker ni bila izkazana ogroženost obdolženca ali njegovih gostov v gostilni, niti ne gre za okoliščine ravnanja v skrajni sili. Poškodba na avtu oškodovanca je bila posledica obdolženčeve jeze proti oškodovancu.
Obtoženčeva kriminalna preteklost, ko je bil že večkrat obsojen zaradi istovrstnih kaznivih dejanj, od tega kar 12 krat zaradi goljufij, utemeljuje sklep, da bi na prostosti utegnil ponavljati kazniva dejanja, ne glede na to, da ima premoženje in firmo.
Pritožba daje nepravilen pomen dejstvu, da sodišče prve stopnje ni moglo ugotoviti pravega imena in priimka enega od sostorilcev, ki je bil v ločenem postopku že obsojen. Pravilo, da se sodba lahko nanaša le na določeno osebo zaradi določenega kaznivega dejanja ne pomeni, da je za izrek sodbe neizogibno potrebno ugotoviti vedno tudi pravo ime in priimek storilca. Če bo z dokazi, ki jih ima sodišče na razpolago, zanesljivo dokazano, da je nekdo, ki je npr. prijet pri storitvi kaznivega dejanja, tudi storilec tega kaznivega dejanja in če ne bo mogoče ugotoviti njegovega pravega imena in priimka, to ne bo ovira za izrek sodbe, saj se bo storilčeva istovetnost lahko določila na drug način.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20183
ZKP člen 366, 366/1, 366/2, 366, 366/1, 366/2. KZS člen 56, 177, 177/1, 56, 177, 177/1.
ogrožanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru - poškodovanje tuje stvari - dejansko stanje
Sodba razveljavljena, ker ni izkazan predhoden prepir pred posegom po nevarnem orodju in ker ni izkazano, da se lahko tuja stvar (čelada) poškoduje tako, kot je opisano v izreku sodbe (poškodba notranjih delov čelade s tem, da naj bi jo obdolženec le vrgel po tleh); ni izključeno, da čelada že prej ni bila poškodovana.
KZS člen 186, 186/3, 186, 186/3. KZJ člen 24, 24/2, 24, 24/2.
ponarejanje listine - pomoč
Obdolženec zagovarja priznano ravnanje kot silobran ali skrajno silo. Pritožba ni bila utemeljena, ker ni bila izkazana ogroženost obdolženca ali njegovih gostov v gostilni, niti ne gre za okoliščine ravnanja v skrajni sili. Poškodba na avtu oškodovanca je bila posledica obdolženčeve jeze proti oškodovancu.
ogrožanje varnosti javnega prometa - dejansko stanje
Ob ugotovitvi, da bi obdolženec na razdalji, na kateri je začel z zaviranjem, svoje vozilo lahko zanesljivo ustavil, če bi vozil z dovoljeno in primerno hitrostjo, vprašanje, ali je bilo drugo udeleženo vozilo osvetljeno ali ne, ni odločilno.
stečajni postopek - pooblaščenec - pravna oseba - vabilo na narok - predpostavke
Pravna oseba je lahko pooblaščenec za sklepanje pravnih poslov v pravnem prometu, ne more pa biti pooblaščenec v stečajnem in drugih sodnih postopkih. Po členih 77 in 84 ZPPSL je predlagatelj oseba, ki mora biti na naroke vabljen. V nasprotnem primeru je storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. in 10. točke 354. člena ZPP. V predhodnem postopku mora sodišče ugotoviti obstoj pravnih predpostavk (procesnopravnih in materialnopravnih) za izvedbo stečajnega postopka.
KZS člen 141, 141/1, 186, 186/1, 141, 141/1, 186, 186/1.
poneverba - ponarejanje listine
Obtoženec je kot inkasant naročnin poneveril pobrano naročnino za dva meseca, da bi dejanje prikril je napravil dve krivi listini s tehniko fotokopiranja in jih neoverjeni predložil v dokaz, kot da je pobrano naročnino tudi nakazal. Ni bilo sprejeto stališče zagovornika, da naj neoverjeni fotokopiji poštnih položnic ne bi pomenili napravo krive listine po 1. odst. 186. čl. KZ RS.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20340
ZKP člen 382, 382. KZJ člen 22, 22.
sostorilstvo - prepozna pritožba - rok - vročitev sodbe obtožencu
V ravnanju obtoženca ni objektivnih znakov sostorilstva. Ugotovljeno je bilo le, da je obtoženec šel mimo oškodovanke po levi strani (medtem ko ji je drugi sostorilec na predrzen način odvzel torbico), iz takšnih ugotovitev pa ne izhaja, da bi obtoženec kakorkoli sodeloval pri izvršitvi kaznivega dejanja velike tatvine, določene v zakonu z zakonskim znakom "kdor vzame komu tujo premično stvar" in da tudi ni storil ničesar drugega, kar bi se vključevalo v storitev tatvine in bi pomenilo bistven prispevek k storitvi dejanja.
Pritožba obtoženčevega zagovornika je prepozna. Po 4. odstavku 123. člena ZKP se rok za vložitev pritožbe v primeru, ko ima obtoženec zagovornika, šteje od vročitve sodbe obtožencu. Sodba je bila strankam odpravljena istega dne, zato je zagovornikovo pritožbo oceniti kot prepozno, ne glede na to, da je sodišču predlagal, da mu sodbo vroči še pred njegovim odhodom na dopust dne 25.6.1993, torej pred sodnimi počitnicami, ko se sodna pisanja ne vročajo.
Pri odločanju o začasni odredbi spada vprašanje aktivne in pasivne legitimacije v vprašanje verjetnosti obstoja terjatve. V času sklepanja pogodbe, iz katere izvira vtoževana denarna terjatev, obratovalnica ni bila pravna oseba, zato je kot pogodbena in pravdna stranka lahko nastopal le imetnik obratovalnice, fizična oseba. Tako je treba tudi razumeti označbo tožene stranke v tožbi, čeprav je imenu pridano ime obratovalnice.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20258
ZKP člen 365, 366, 365, 366. KZS člen 172, 172/1, 172, 172/1.
izsiljevanje - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona
Sodišče prve stopnje je pravilno in zanesljivo ugotovilo vsa odločilna dejstva in utemeljeno verjelo oškodovancu, čigar izpovedba je podprta tudi z zanesljivimi dokazi.
Pritožbeno sodišče tudi ne dvomi v pravilost ocene, da je oškodovanec obtožencu izročil 450 DEM zaradi resne grožnje, ne pa prostovoljno.
Verbalna in večkrat ponovljena grožnja dveh odraslih moških (obtoženca in neznanca), ki sta od oškodovanca zahtevala, da mora kupiti zapestnico, "sicer bo sam kriv za nastale posledice", ki sta oškodovanca obstopila in ga spremljala (2 km) vse do stanovanja oškodovančevega prijatelja, od katerega si je izposodil denar, tudi po mnenju pritožbenega sodišča predstavlja resno grožnjo, pod vplivom katere je oškodovanec obtožencu izročil denar. Okoliščine, da je oškodovanec kupil brezvredno zapestnico, katere nakup je sicer ves čas odklanjal in da se pri tem ni upiral, samo še potrjuje oceno, da je tudi sam osebno grožnjo doživljal kot resno.
Dejstvo, da je obdolženec večkratni specialni povratnik, je sodišče prve stopnje dovolj upoštevalo pri odmeri kazni zapora, določeni v pogojni obsodbi in pri določitvi dolžine preizkusne dobe. Majhna teža storjenih kaznivih dejanj in dejstvo, da je bil obdolženec nazadnje obsojen pred 6 leti pa ne narekujejo izreka kazni zapora.