sklep o izvršbi - izvršilni naslov - zastavna pravica na nepremičnih in premičnih stvareh na podlagi sporazuma strank - sklenitev sporazuma
Iz 251.a in sledečih členov ZIP izhaja, da lahko sporazum, ki je lahko po 2. odstavku 251. člena ZIP sodna poravnava in s tem izvršilni naslov, skleneta le upnik in dolžnik in da s takim sporazumom ne more biti zajeta tretja oseba kot zastavni dolžnik. Tako pri predmetnem sporazumu iz že omenjenih razlogov ne gre za izvršilni naslov.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20284
ZKP člen 191, 191/2-3, 191, 191/2-3. KZJ člen 249, 249/2, 249, 249/2.
pripor - ponovitvena nevarnost - prepovedan prehod čez državno mejo
Ponovitvena nevarnost je podana pri k.d. po čl. 249 KZ SFRJ tudi glede na dovoljeno gospodarsko dejavnost, ki je bila izrabljena za kriminalno aktivnost organiziranega spravljanja ljudi (tujcev) preko državne meje.
Težave z vročanjem sodnih pisanj, četudi so te še tako velike, ob hkratni ugotovitvi, da je obdolženec ves čas prebival na istem naslovu in da je bil v letu 1993 tudi ves čas redno zaposlen pri istem podjetju, nikakor ne opravičujejo odreditve pripora zaradi pripornega razloga po 1. tč. 2. odst. 191. čl. ZKP.
Pri odločanju o začasni odredbi spada vprašanje aktivne in pasivne legitimacije v vprašanje verjetnosti obstoja terjatve.
V času sklepanja pogodbe, iz katere izvira vtoževana denarna terjatev, obratovalnica ni bila pravna oseba, zato je kot pogodbena in pravdna stranka lahko nastopal le imetnik obratovalnice, fizična oseba. Tako je treba tudi razumeti označbo tožene stranke v tožbi, čeprav je imenu pridano ime obratovalnice.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi in izrekom sodbe
Ni bistvena kršitev določb kazenskega postopka, če se v izreku sodbe navaja, da je do večkratnega zloma golenice prišlo zaradi padca, v razlogih sodbe pa, da je do zloma prišlo v posledici učinka direktne sile na golen in da je to vzrok večkratnega zloma ter da do zloma ni prišlo kasneje, ko naj bi oškodovanec na smučišču padel zaradi trčenja.
Obtoženec, ki je vedoma proti predpisom posekal na golo 465 m3 lesa na površini 2,40 ha, je storil kaznivo dejanje uničevanja gozdov po 1. odstavku 157. členu KZS.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi sodbe
Navedba v razlogih sodbe, da obdolžencu ni moč dokazati naklepa, ko je poškodoval tujo stvar, je v nasprotju z nadaljnjo ugotovitvijo, da je obdolženec s svojim ravnanjem izpolnil vse znake kaznivega dejanja po čl. 77/I KZ RS. Uporaba instituta neznatne družbene nevarnosti ob istočasni ugotovitvi o pomanjkanju dokazov se izključujeta.
obnova kazenskega postopka - nova dejstva - novi dokazi
Po izvedbenem postopku (čl. 407/III ZKP) sodišče znova ocenjuje, ali so dejstva in dokazi, na katera se zahteva opira takšni, da bi se mogla na njihovi podlagi dovoliti obnova.
Razlogi sodbe so nerazumljivi in sami s seboj v nasprotju, če sodišče obrazloži prostorek alternativno na 1. in 3. točki 350 člena ZKP (kršitev po členu 364/1 točka 11 ZKP).
ZIP člen 14. ZPP (1977) člen 106, 106/2, 109, 109/1, 109/4.
predlog za izvršbo - poprava vloge - zavrženje predloga za izvršbo
Iz povratnice v spisu je razvidno, da je upnik prejel sklep o pozivu na popravo predloga za izvršbo, zato je sodišče ravnalo pravilno, ko je predlog za izvršbo zavrglo, ker ga upnik ni popravil.
spor z mednarodnim elementom - sporazum o krajevni pristojnosti - - sporazum o derogaciji - sporazum o prorogaciji
Sporazum o pristojnosti tujega sodišča je treba vedno presojati po dveh pravnih redih: tisti del, s katerim je izključena pristojnost enega sodišča pa pravu države tega sodišča, tisti del, s katerim je dogovorjena pristojnost drugega sodišča, pa po pravu države tega drugega sodišča.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju
Tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je določeno premoženje, ki je bilo kupljeno v teku trajanja zakonske zveze, izključna last tožnika, vsebuje tudi zahtevek, da je tožnik lastnik manj kot do celote, zato je v okviru tako postavljenega zahtevka sodišče dolžno presoditi, ali ni zahtevek vsaj delno utemeljen.
vročitev sklepa o izvršbi zastopniku družbe navedenem v sodnem registru - nepravilna vročitev - ugovor zoper sklep o izvršbi
Sklep o izvršbi je bil vročen osebi, ki je v sodnem registru navedena kot zastopnik dolžnika. Ta oseba je sklep o izvršbi sodišču vrnila z opombo, da ni več lastnik niti zastopnik dolžnika. Sodišče prve stopnje pa je vseeno štelo, da je bila vročitev pravilno opravljena in da je dolžnik zoper sklep o izvršbi ugovarjal.
ogrožanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru - znak kaznivega dejanja - dokazna ocena
Za oceno, ali je bilo kaznivo dejanje storjeno, ni bistveno, ali je oškodovanec utrpel lahko telesno poškodbo. Če bi lahko telesno poškodbo zadobil, bi šlo lahko za drugo kaznivo dejanje.
Na pritožbo javnega tožilca je razveljavljena oprostilna sodba prve stopnje, ker na glavni obravnavi niso bili izvedeni dokazi, predlagani s strani javnega tožilca zaradi preverbe izpovedbe priče, ki je na glavni obravnavi v korist obtoženca spremenila izpovedbo, dano v preiskavi.
Za ugotovitev verjetnosti obstoja terjatve ni potrebna verodostojna listina. Zadostuje tudi kakšen drugačen dokaz, vsekakor pa je za verjetnost obstoja terjatve zaradi izdaje začasne odredbe potrebno manj dokazov kot za sodbo o sami terjatvi.
Prepoved razpolaganja z zemljiščem pomeni samo prepoved prometa z njim, torej prepoved odtujitve ali obremenitve, ne pa prepovedi njegove uporabe.