Sodišče ne more posegati v avtonomne odločitve delodajalca glede sistemizacije, tako je imela tožena stranka pravico, da na novo sistemizira delovna mesta oziroma nekatera ukine glede na potrebe dela.
Preizkus, ali je izbrani kandidat izpolnjeval zahtevani razpisni pogoj delovnih izkušenj, je stvar pravne presoje. Dejstva med strankama namreč niso bila sporna.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožena stranka glede na določila statuta tožene stranke in ZZ ni bila dolžna navesti razlogov za izbor kandidata, temveč je bilo bistveno, da je izbrani kandidat izpolnjeval razpisne pogoje.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00017082
ZDR člen 156. ZObr člen 97f. ZSSloV člen 53. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-3, 15, 15/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 5, 5/1, 9, 9/1.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - misija - davki in prispevki - zakonske zamudne obresti - stroški prihoda na sodišče
Neutemeljena je pritožbena trditev, da je šlo pri tožniku kvečjemu za omejitev počitka (glede na območje izvajanja nalog), ne pa za kršitev pravice do tedenskega počitka. Četudi je narava dela na misijah takšna, da je toženi stranki tedenski počitek težko zagotoviti, je to ne razbremenjuje obveznosti, da ga zagotovi, predvsem pa ne daje podlage za zavrnitev zahtevka. Ravno plačilo, kot je predmet tega spora, je primer nadomestila za delavčevo neizkoriščeno pravico iz delovnega razmerja.
Dodeljene naloge tožniku ne predstavljajo dodatnih nalog, ki bi tožnika upravičevale do dodatka za povečan obseg dela, ampak gre zgolj za konkretizacijo nalog, ki spadajo v delokrog njegovega delovnega mesta.
ZDR-1 člen 74, 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118, 118/1.. OZ člen 77, 77/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vodilni delavec - pomočnik direktorja - zagovor - sodna razveza - reintegracija
Ker tožena stranka ni dokazala, da bi tožnika seznanila s pisnim vabilom na zagovor in očitanimi kršitvami, je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita že zaradi opustitve zagovora.
Zasedenost delovnega mesta pomočnika direktorja za nabavo, zlasti ker je posledica nezakonite odpovedi, ni okoliščina, ki bi lahko vplivala na odločitev o reintegraciji. Tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni dokazala, da nadaljevanje delovnega razmerja tožnika pri njej ne bi bilo več mogoče. Zato ni izpolnjen pogoj za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi po prvem odstavku 118. člena ZDR-1.
izplačilo razlike plače - določitev količnika - imenovanje v naziv - javni uslužbenec - inšpekcijski pregled
Ne ZJU ne drug veljaven predpis za postopek pred Komisijo za razveljavitev pogodbe o zaposlitvi oziroma odločbe o imenovanju v naziv (74. do 77a. člen ZJU) ne predpisuje procesne predpostavke predhodnega inšpekcijskega pregleda ali kakega drugega predhodnega postopka. Noben predpis tudi ne določa, da lahko državni organ oziroma organ lokalne skupnosti preverja izobrazbo svojih zaposlenih le na podlagi izdane inšpekcijske odločbe. Tožena stranka kot delodajalec skladno z določbo tretjega odstavka 16. člena ZJU javnemu uslužbencu namreč ne sme zagotavljati pravic v večjem obsegu, kot je to določeno z zakonom, podzakonskim predpisom ali s kolektivno pogodbo, če bi s tem obremenila javna sredstva, za zagotovitev upoštevanja te določbe pa lahko skladno z ZJU samoiniciativno ukrepa tudi po določbah 74. do 77a. člena.
Zasebni zavod v skladu s slovensko visokošolsko zakonodajo ni izpolnjeval pogojev za izvajanje visokošolske dejavnosti, ker je bil vpisan v razvid izvajalcev zgolj višješolskih (in ne visokošolskih) študijskih programov.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - UPRAVNI POSTOPEK
VDS00017449
ZDR-1 člen 85, 85/2, 100, 100/1, 100/1-1, 100/1-2.. ZJU člen 154.. KZ-1 člen 37, 38, 257, 257/1.. ZUP člen 87, 87/1, 87/3, 87/4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - policist - napeljevanje - zagovor - pomoč h kaznivemu dejanju
V obravnavani zadevi je bilo sporno, ali je tožena stranka izpolnila svojo obveznost po določbi drugega odstavka 85. člena ZDR-1. Po tej določbi mora delodajalec pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposliti delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči. Zakon ne določa, katere so tiste okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor, zato gre za pravni standard, ki ga napolnjuje sodna praksa. Gre za izjemo od zakonskega pravila, zato jo je treba razlagati restriktivno.
Tožena stranka poskusa vročitve pisne obdolžitve in vabila na zagovor tožniku ni opravila zakonito, to je skladno z določbami ZUP. Okoliščina, ki bi toženo stranko lahko odvezala njene obveznosti omogočiti tožniku zagovor, bi sicer lahko bila tožnikovo morebitno izmikanje vročitvi pisne obdolžitve in vabilu na zagovor oziroma tako njegovo ravnanje, ki bi toženi stranki onemogočalo pravočasno pravilno vročitev. Tožena stranka pa v postopku ni zatrjevala niti dokazala, da je tožniku pisanje poskušala vročiti skladno z določbami ZUP oziroma ni zatrjevala takega tožnikovega ravnanja, ki bi ji onemogočalo pravočasno pravilno vročitev. S sklicevanjem na tožnikovo izmikanje vročitvi pisne obdolžitve in vabila na zagovor, pri čemer niti eden izmed poskusov vročitve ni bil opravljen na zakonit način, pa se tožena stranka ne more razbremeniti svoje obveznosti po drugem odstavku 85. člena ZDR-1. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da so v obravnavanem primeru na strani tožene stranke obstajale okoliščine, zaradi katerih bi bilo od nje neupravičeno pričakovati, da tožniku omogoči seznanitev s kršitvami in mu omogoči zagovor. Ker tožena stranka tožniku zagovora ni omogočila, je izpodbijana izredna odpoved že iz tega razloga nezakonita.
ZSPJS člen 3, 3a, 15, 19.. ZJU člen 194, 194/1, 195, 195/4.. ZDDO člen 65, 65/1.. OZ člen 86, 86/1.. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi (1994) člen 45a.
razvrstitev v plačni razred - izplačilo razlike plače - izjemno napredovanje - javni uslužbenec - ničnost - plača
Pri uvrstitvi v višji plačilni razred po 45.a členu Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi ni šlo za izjemno napredovanje, temveč zgolj za to, da se je delavcu zvišala plača, če je izpolnil pogoj, ki je bil identičen tistemu, ki je bil sicer določen za izjemno napredovanje.
Določbi 3. in 3a. člena ZSPJS člena predstavljata pravno podlago za reševanje morebitnih nezakonitosti pri določitvi nižje plače. Zakonska ureditev je začela veljati po 1. 7. 2005, ki torej pomeni presečni dan za reševanje morebitnih nezakonitosti pri določitvi nižje plače, kljub dokončnosti in pravnomočnosti individualnih delovnopravnih aktov o plači. Morebitnih nezakonitosti pri določitvi nižje plače, ki so se zgodile pred 1. 7. 2005, oziroma je bil akt delodajalca pred tem datumom pravnomočen, ni mogoče naknadno sanirati z uporabo določb ZSPJS in na ta način posegati v dokončne in pravnomočne individualne delovnopravne akte o plači.
V obravnavani zadevi je treba upoštevati stališče Vrhovnega sodišča RS, da poseganje za nazaj v pravnomočne odločbe, ni dopustno. Tožnica torej tudi s tega vidika ni upravičena do določitve drugačnega količnika, kot ga prejema sedaj, glede na to, da je bila prva določitev plače po presečnem datumu pravilna in zakonita, temeljila pa je na upoštevanju tožničinega delovnega mesta in pravnomočne prevedbe po ZJU.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00017102
ZSSloV člen 2, 53, 53/3. ZJU člen 140. ZObr člen 97f, 98c. OZ člen 243, 352, 352/3. ZDR člen 156, 184. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 5.
Tožnik (vojak na misiji) je imel v spornem obdobju pravico vsaj do 11 zaporednih ur dnevnega počitka, česar mu toženka ni zagotovila. Tožena stranka delavcu ne more odrekati pravice do tedenskega počitka. Če mu delodajalec te pravice ne zagotovi, je delavec upravičen do plačila, kot ga zahteva v obravnavani zadevi.
Vrhovno sodišče RS je v sodbi opr. št. VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018 sprejelo stališče, ki odstopa od dosedanje sodne prakse, da sodišče v delovnem sporu (kot sporu med delavcem in delodajalcem) ne odloča tudi o tem, ali je delodajalec o prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem dolžan obračunati in plačati davke in prispevke oziroma od katerih osnov jih je dolžan obračunati in plačati (v tem obsegu gre namreč za javnopravno razmerje). Ob izplačilu prejemka je to stvar izplačevalca (delodajalca oziroma tožene stranke) oziroma pristojnih davčnih organov. Pri tem pa je dolžan upoštevati tudi naravo plačila, ki je v konkretnem primeru odškodnina za premoženjsko škodo zaradi kršitve pogodbenih obveznosti, ki izvirajo iz nezagotovljene pravice delavca do tedenskega počitka.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00017137
ZSSloV člen 53, 53/3.. ZJU člen 140.. ZDR-1 člen 156.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 5.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - misija - davki in prispevki
Toženka je bila ne glede na razmere v misiji dolžna tožniku v sedmih zaporednih dneh zagotoviti vsaj en dan počitka v neprekinjenem trajanju 24 ur. Počitek namreč pomeni, da bi tožnik moral biti 24 ur neprekinjeno prost vseh (kakršnikoli) delovnih obveznosti. Že to, da se je moral udeleževati delovnih sestankov, pomeni absolutno kršitev neprekinjenega počitka. Tudi to, da je moral nositi uniformo in biti ustrezno urejen, da se je moral udeležiti obveznega izleta, da je raznašal pitno vodo in toaletni papir ter perilo po vojaški bazi (ne le za sebe), da je moral pospravljati ter čistiti, vse to pomeni, da na dneve, ki so se evidentirali kot prosti, ni bil popolnoma prost vseh obveznosti.
Vrhovno sodišče RS je v zadevi opr. št. VIII Ips 226/2017 zavzelo stališče, ki spreminja dosedanjo sodno prakso. Poudarilo je, da sodišče v delovnem sporu, kot sporu med delavcem in delodajalcem ne odloča tudi o tem, da je delodajalec dolžan delavcu ob prisojenem prejemku iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem obračunati in plačati davke in prispevke, saj gre v tem obsegu za javnopravno razmerje. Pojasnilo je, da je ob izplačilu prejemka to stvar delodajalca oziroma pristojnih davčnih organov. Delavec torej navedenega ne more uspešno uveljavljati zoper delodajalca v sporu, kot je predmetni. Zato je tak zahtevek predmet zavrnitve.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00017139
ZDR-1 člen 156.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - misija - davki in prispevki - javnopravno razmerje
Glede na stališče Vrhovnega sodišča RS v istovrstnem sporu, da sodišče v individualnem delovnem sporu med delavcem in delodajalcem ne odloča o tem, da je delodajalec dolžan delavcu ob prisojenem znesku iz delovnega razmerja obračunati in plačati davke in prispevke, ker gre v tem obsegu za javnopravno razmerje med delodajalcem in davčnim organom, je tak zahtevek potrebno zavrniti.
ZDR člen 18, 82, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/1, 118/2 .. ZJU člen 154.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravočasnost odpovedi - subjektivni rok - podaja odpovedi - vročitev odpovedi - reintegracija - sodna razveza - datum - denarno povračilo
V zvezi s pravočasnostjo izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bistveno, da je glede datuma podaje odpovedi, kadar je ta sporen, odpoved podana takrat, ko je iz delodajalčevih ravnanj razvidna namera, da naj odpoved, ki jo je sicer že sestavil, učinkuje.
Redko pride do tega, da delodajalec ugotovi razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi šele ob zagovoru delavca (ali celo kasneje). V primerih, ko je zagovor opravljen, je treba ugotoviti, ali je dejstva ob zagovoru delavca mogoče šteti za tako pomembna, drugačna ali nova, da upravičujejo sklepanje, da je delodajalec šele takrat ugotovil odpovedni razlog. Zato je tudi pri presoji glede datuma ugotovitve razloga za izredno odpoved s strani delodajalca treba upoštevati, kdaj se je le-ta dejansko seznanil oziroma ugotovil tiste bistvene dejanske okoliščine, ne pa ostalih, ki predstavljajo dejansko podlago za ugotovitev odpovednega razloga.
Pri sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi v obravnavani zadevi ne gre toliko za vprašanje, ali bi lahko tožnik še sodeloval z nekaterimi sodelavci, zaposlenimi v policiji, ki so sodelovali v postopku, v katerem je bila tožniku podana izredna odpovedi pogodbe o zaposlitvi, oziroma so pričali v sporu kot priče, ki jih je predlagala tožena stranka, temveč za vprašanje zaupanja tožene stranke v delo tožnika kot policista, ki bi se moral striktno držati pravil in predpisov v policiji, še posebej, ker je kot pomočnik komandirja skrbel za spremembe dnevnega razporeda dela. Ravno ta funkcija bi od njega zahtevala še posebno vestnost, saj drugače tega ne more zahtevati od podrejenih. Tožnik je v dneh, za katere so se mu očitale kršitve in jih je sodišče ugotovilo v sodnem sporu, izvajal usposabljanje v avtošoli med službenim časom ter kršil pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja. Izvajanje druge dejavnosti med službenim časom je kršenje delovne obveznosti, razen, če delavec to dela z dovoljenjem oziroma odobritvijo delodajalca.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00017092
ZObr člen 98c, 98c/2. OZ člen 165, 299, 299/1, 347, 352, 352/3. ZDR-1 člen 156. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 5.
Seveda je na delodajalcu, da preko organizacije dela sam določi dan tedenskega počitka, ta bi lahko bil v konkretnem primeru tudi v nedeljo. Vendar tožena stranka tedenskega počitka ni zagotavljala, zato je za presojo dni tedenskega počitka mogoča le računska operacija, kot jo je opravilo sodišče prve stopnje (število zaporednih dni dela, deljeno s 7). Tožnik je po misijskem dopustu opravil 45 zaporednih dni dela, zato je bil v tem času upravičen do 6 dni tedenskega počitka.
Za višino odškodnine za premoženjsko škodo, ki izvira iz nezagotovljene pravice delavca do tedenskega počitka, je relevantna celotna plača (osnova in dodatki) opredeljena v odločbi o plači za čas napotitve v mirovne sile, ki je sicer določena na mesečni ravni v pavšalnem, nominalnem neto znesku.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00017138
ZSSloV člen 53, 53/3.. ZJU člen 140.. ZObr člen 97f, 98c.. OZ člen 165, 246, 352, 352/3.. ZDR člen 156.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 5.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - misija - davki in prispevki - zakonske zamudne obresti
Vrhovno sodišče RS je v sodni praksi je glede narave terjatve poudarilo, da gre v tovrstnih sporih, v katerih delavci vtožujejo plačilo za tiste dni, ko bi jim morala tožena stranka zagotoviti tedenski počitek v višini osemkratnika urne plačne postavke za posamezen dan, za premoženjski odškodninski zahtevek zaradi kršitve pogodbenih obveznosti.
Vrhovno sodišče RS je v zadevi opr. št. VIII Ips 226/2017 zavzelo stališče, ki spreminja dosedanjo sodno prakso. Poudarilo je, da sodišče v delovnem sporu, kot sporu med delavcem in delodajalcem, ne odloča tudi o tem, da je delodajalec dolžan delavcu ob prisojenem prejemku iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem obračunati in plačati davke in prispevke, saj gre v tem obsegu za javnopravno razmerje. Pojasnilo je, da je ob izplačilu prejemka to stvar delodajalca oziroma pristojnih davčnih organov. Delavec torej navedenega ne more uspešno uveljavljati zoper delodajalca v sporu, kot je predmetni. Zato je tak zahtevek potrebno zavrniti.
ZDR člen 130.. ZDR-1 člen 130.. ZPSDP člen 8.. ZUJF člen 168.. Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih (2006) člen 2, 2/4.
stroški prevoza na delo in z dela - javni uslužbenec
Določbo četrtega odstavka 2. člena Uredbe o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih o tem, da se zaposlenemu prizna kilometrina za razdaljo po najkrajši poti od kraja prebivališča do delovnega mesta, se tolmači na način, da mora biti prevoz po tej poti dejansko možen oziroma dovoljen.
premestitev na drugo delovno mesto - pravnomočna sodba - poziv nazaj na delo - reintegracija
Tožnik ne upošteva, da je bil toženi stranki s sodbo naložen ne le poziv tožnika na prejšnje delovno mesto, ampak tudi priznanje pravic na tem delovnem mestu. Napačno navaja, da je naloženo obveznost "pozvati nazaj na delovno mesto" (ki se sicer v sodni praksi pogosteje uporablja v zvezi z naloženo obveznostjo reintegracije delavca v delovno razmerje v posledici njegovega nezakonitega prenehanja) razumeti le tako, da ga mora tožena stranka sicer pozvati nazaj na delovno mesto, ključno pa naj bi bilo njegovo izbirno upravičenje, da to sprejme ali zavrne - da se torej na poziv odzove ali pa ne, kar pa ne drži.
KPJS člen 46.. ZObr člen 97e.. ZSSloV člen 59, 59/3.
dodatek za stalno pripravljenost - javni uslužbenec - vojak
Pripadniki odzivne sile so se morali odzvati v delovnem času najkasneje v dveh urah oziroma v štirih urah izven delovnega časa od sprejema ukaza. Tožnik se je tako po prejemu ukaza bil dolžan zglasiti na delovnem mestu, kar pomeni, da je bil dejansko v stalni pripravljenosti in je zato upravičen do plačila dodatka za stalno pripravljenost.
ocena delovne uspešnosti - preizkus ocene dela - sodno varstvo
V konkretnem primeru je bil tožnik s svojo oceno seznanjen 27. 1. 2016 in zoper njo ni v roku 8 delovnih dni zahteval preizkusa pred komisijo (prvi odstavek 17.a člena ZSPJS). Zato je le-ta postala dokončna in pravnomočna in tudi v tem delovnem sporu ne more uveljavljati, da je bil za leto 2015 napačno ocenjen. Sodišče prve stopnje je zato tožbeni zahtevek iz tega razloga pravilno zavrnilo, saj tožnik ni izpolnil procesnih predpostavk.