Prav zaradi prekinitve je pri sklenitvi sporne pogodbe o zaposlitvi prišlo do sklenitve nove pogodbe, pri kateri za uvrstitev v plačni razred velja določilo prvega odstavka 19. člena ZSPJS, ki določa, da se ob zaposlitvi javni uslužbenec uvrsti v plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto, za katerega je sklenjeno delovno razmerje. To pa pomeni, da se eventuelne predhodne zaposlitve pred prekinitvijo ne morejo upoštevati in je s sklenitvijo sporne pogodbe o zaposlitv napredovalno obdobje začelo znova teči.
ZDSS-1 člen 43, 43/4.. ZIZ člen 272.. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti (1993) člen 24, 24/4.. ZODPol člen 67.. ZJU člen 149, 149/2.
napotitev na delo - začasna premestitev delavca - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - policija
Iz vsebine 24. člena KPND izhaja, da se ne nanaša na primer, kot je obravnavani, temveč na razporejanje, kot se glasi tudi naslov tega člena, ki določa, da je delavca mogoče razporediti v drug zavod, organizacijo oziroma k drugemu delodajalcu, če je to potrebno zaradi nemotenega opravljanja nalog, in sicer: - če zavod za nemoteno delo potrebuje delavca z določeno strokovno izobrazbo, znanjem in sposobnostjo, drug zavod, pri katerem je v delovnem razmerju delavec, ki izpolnjuje te pogoje, pa lahko opravljanje svojih nalog zagotovi z drugačno organizacijo dela; - če zaradi spremenjene organizacije in razporeditve del delo delavca v posameznem zavodu ni več potrebno, v drugem zavodu pa je nezasedeno delovno mesto, ki ustreza strokovni izobrazbi, znanju in sposobnostim delavca (prvi odstavek). V primerih iz prejšnjega odstavka tega člena sklene delavec delovno razmerje brez objave (drugi odstavek). O razporeditvi delavca v smislu prvega odstavka tega člena sporazumno odločita pristojna organa v zavodih (tretji odstavek). Zato pogoj za zakonitost tožnikove napotitve ni njegovo soglasje po 24. členu KPND.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 111, 111/2.. KZ-1 člen 257, 257/1, 257/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - policist - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - elementi kaznivega dejanja - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi
Sodišče je ugotovilo, da je tožnik nedopustno opravljal dvojno vlogo in sicer vlogo prekrškovnega organa, po drugi strani pa vlogo zagovornika. V prekrškovnem postopku je namen uradnega dejanja ugotoviti odgovornost za prekršek in glede na naravo kršitve oceniti ali so podani pogoji za izrek sankcije, ne pa pomoč kršiteljem v smislu zagovorništva. Na podlagi navedenih ugotovitev je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožnik ravnal v nasprotju s 33., 34. in 37. členom ZDR-1, po katerih mora delavec vestno opravljati delo na delovnem mestu v okviru vrste dela, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu, da je dolžan upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja ter se vzdržati ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, materialno in moralno škodujejo ali so lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca. Prav tako je ravnal v nasprotju z določbo 14. člena pogodbe o zaposlitvi, ki določa, da je dolžan se vzdržati vseh ravnanj, ki škodujejo delodajalcu. Ravnal je tudi v nasprotju s pravili stroke Kodeksom ravnanja javnih uslužbencev, Kodeksom etike javnih uslužbencev v državnih organih in organih lokalne skupnosti, Kodeksom policijske etike in pravili policije, česar ni upošteval. Pravilno je tudi stališče, da je s svojim ravnanjem izpolnil znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem in tretjem odstavku 257. člena KZ-1. V obeh postopkih je deloval kot prekrškovni organ, hkrati pa tudi svetoval A.A. ter njegovo izjavo celo sestavil, ter s tem izrabil svoj uradni položaj, da je družbi B. d. o. o. in A.A. pridobil protipravno premoženjsko korist, oziroma povzročil škodo Republiki Sloveniji oziroma državnemu proračunu.
odpravnina - vojak - rok za uveljavljanje - invalidnost - socialni spor - prenehanje delovnega razmerja
Tožena stranka neutemeljeno zatrjuje, da je tožnik prepozno zahteval odpravnino po desetem odstavku 93. člena ZObr. Gre za denarni tožbeni zahtevek, ki ni vezan na prekluzivni rok. Poleg tega pred dokončno in pravnomočno ugotovitvijo, da je že od 8. 8. 2013 dalje invalid III. kategorije zaradi posledic poškodbe pri delu, tožnik ni mogel uveljavljati pravic iz tega naslova. Ni pa mogoče tožniku šteti v škodo dejstva, da so postopki v zvezi z vprašanjem vzroka njegove invalidnosti trajali še po tem, ko mu je pri toženi stranki že prenehalo delovno razmerje. Tožnik mora biti zaradi odločitve socialnega sodišča, ki učinkuje že od 8. 8. 2013 dalje, v enakem položaju, kot če bi mu bila ta pravica priznana že tedaj. V takem primeru bi bili leta 2013, ko je bil tožnik še v delovnem razmerju pri toženi stranki, izpolnjeni pogoji iz devetega odstavka 93. člena ZObr. Tožena stranka bi tožnika (ki mu je priznana invalidnost zaradi poškodbe pri delu) morala razporediti na drugo delovno mesto v ministrstvo ali v drug državni organ, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti oziroma mu omogočiti poklicno rehabilitacijo, če pa to ni bilo mogoče in poklicna rehabilitacija ni bila smotrna, bi ga morala začasno (najdalj za pet let) razporediti na formacijsko dolžnost izven operativnih enot. Glede na to, da med strankama ni sporno, da je bil tožnik ves čas od leta 2011 do konca delovnega razmerja pri toženi stranki odsoten z dela zaradi bolniškega staleža in ga tožena stranka ni mogla niti začasno razporediti na drugo delovno mesto ali formacijsko dolžnost, mu je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo. Skladno z določbo desetega odstavka 93. člena ZObr ima zato pravico do odpravnine, ki mu jo je sodišče prve stopnje pravilno prisodilo. Na pravilnost odločitve ne vpliva dejstvo, da je tožnik prepozno uveljavljal sodno varstvo v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja pri toženi stranki, saj gre pripadniku pravica do odpravnine po tej določbi v primeru prenehanja delovnega razmerja. Ta pravica ni izključena, če pride do prenehanja delovnega razmerja pred potekom petih let od ugotovitve invalidnosti zaradi poškodbe pri delu niti če to zaradi tožnikove invalidnosti preneha zaradi poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi.
Tožnik ni upravičen do denarnega povračila namesto reintegracije. Po zadnji spremembi tožbe je zahteval priznanje obstoja delovnega razmerja le za čas pogodbenega sodelovanja med strankama, po tem datumu pa ne več. Ker niso izpolnjeni pogoji za priznanje denarnega povračila po 118. členu ZDR-1, je potrebno tožbeni zahtevek v tem delu zavrniti.
Čeprav je sodišče ugotovilo obstoj delovnega razmerja v času, ko so se izvajale civilne pogodbe, to ne pomeni, da bi moral tožnik toženi stranki kaj od tega, kar je prejel na podlagi teh poslov (glede katerih je nato sodišče ugotovilo (tudi) elemente delovnega razmerja ter tožniku priznalo pravice iz delovnega razmerja), vrniti. To velja tudi za sporni primer, ko je bilo plačilo po civilnih pogodbah celo višje kot plača, ki jo je tožniku priznalo sodišče za sporno obdobje.
ZDR-1 člen 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 118, 118/2.. ZJU člen 24, 24/3.. ZUJIK člen 45.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - sodna razveza - datum sodne razveze - zaposlitev pri drugem delodajalcu - denarno povračilo
O pravočasni pritožbi tožnice zoper odločitev delodajalca svet zavoda ni odločil niti do konca glavne obravnave v tem sporu. Vrhovno sodišče RS je v podobni zadevi sprejelo stališče, da iz določbe tretjega odstavka 24. člena ZJU izhaja, da preneha delovno razmerje šele z dnem dokončnosti akta o prenehanju delovnega razmerja. Takšno dokončnost v sporu polne jurisdikcije nadomesti pravnomočna sodba sodišča. To pomeni, da bi tožnici delovno razmerje lahko trajalo do pravnomočne sodbe sodišča, vključno s pravicami iz delovnega razmerja do takrat. Sodišče je namreč v delovnem sporu dolžno presojati zakonitost prvostopenjske odločitve delodajalca o prenehanju delovnega razmerja, ki z upoštevanjem citirane določbe zakona načeloma ne more prenehati pred njegovo dokončnostjo, ki jo nadomesti pravnomočna sodba. Ker pa je sodišče prve stopnje glede na okoliščine in interes obeh strank ugotovilo, da nadaljevanje delovnega razmerja med njima ni več mogoče, je lahko na podlagi 118. člena ZDR-1 ugotovilo trajanje delovnega razmerja že prej. Glede na to, da se je tožnica s 1. 3. 2017 zaposlila pri drugem delodajalcu za polni delovni čas, je sodišče pogodbo o zaposlitvi utemeljeno razvezalo z 28. 2. 2017. Po datumu zaposlitve pri novem delodajalcu za polni delovni čas sodišče ne more delavcu priznati delovnega razmerja pri prejšnjem delodajalcu.
ZSPJS člen 16.. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 4, 4/1, 4/2, 4/3.
preizkus ocene dela - javni uslužbenec
Na podlagi tretjega odstavka 4. člena Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede ni mogoče skleniti, da je dopustno oceniti javnega uslužbenca, ki ne izpolnjuje pogojev iz tega odstavka in za to obdobje ne želi biti ocenjen. Glede na to, da tožnik ne izpolnjuje pogojev iz tretjega odstavka 4. člena Uredbe, utemeljeno uveljavlja, da je bil postopek ocenjevanja za sporno leto nezakonit ter ugotovitev, da je za ocenjevalno obdobje za to leto neocenjen.
OZ člen 9.. ZSSloV člen 1.. Uredba o nagradah za sklenitev in podaljšanje pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2008) člen 4, 4/2.. ZDR-1 člen 202.
denarna nagrada - dogovor v pogodbi o zaposlitvi - rok za vračilo - zastaranje - pripoznava
Po določbah 4. člena Uredbe o nagradah za sklenitev in podaljšanje pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (Uredba), ki ureja vračilo nagrade (ki je bila ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi izplačana pripadniku), mora pripadnik vrniti izplačano nagrado v treh mesecih po prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Ta določba je jasna in velja za vse primere, kadar je pogodba o zaposlitvi pripadniku odpovedana s strani delodajalca in kadar iz tega razloga nastane obveznost vračila nagrade na podlagi določb drugega odstavka 4. člena Uredbe. Velja torej tudi v primeru, kot je obravnavani, ko je tožencu prenehala pogodba o zaposlitvi s prvim dnem neupravičenega izostanka z dela. Pri tem ni bistveno, da je bilo o prenehanju pogodbe o zaposlitvi odločeno z ugotovitvenim sklepom tožeče stranke, ki je bil izdan šele po štirih mesecih in s katerim je bilo odločeno, da tožencu preneha delovno razmerje za nazaj. Zastaralni rok je v obravnavani zadevi začel teči po izteku treh mesecev od prenehanju pogodbe o zaposlitvi, ne pa kasneje (tri mesece po izdaji ugotovitvenega sklepa), kot je ugotovilo sodišče prve stopnje.
Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 9, 9/1, 9/1-2, 9/1-3.
vojak - misija - dodatek za nevarne naloge
Tožnik je v obravnavani zadevi zatrjeval, da je upravičen do višjega dodatka zato, ker je opravljal naloge patruljiranja po 3. točki prvega odstavka 9. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, vendar pa je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da teh nalog ni opravljal.
ZUPPJS16 člen 11, 11/1, 11/2.. ZUPPJS17 Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju (2016) člen 9, 9/3.. ZUJF člen 246.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - javni uslužbenec - izpolnitev pogojev za upokojitev - interventni ukrepi
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ZUPPJS17 še vedno velja in se uporablja tudi v letu 2018.
Zmotno je razlogovanje pritožbe, da je rok iz tretjega odstavka 9. člena ZUPPJS17 prekluzivni in da po njegovem izteku delodajalec javnemu uslužbencu ne more več podati dokončnega sklepa o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Namen citirane določbe je v tem, da predstojniku onemogoča, da bi izdal sklep o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi še preden bi izteklo leto dni od dneva, ko je javni uslužbenec izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, zato izdaja sklepa po določilih tretjega odstavka 9. člena ZUPPJS17 po poteku roka ne povzroči njegove nezakonitosti.
ZOFVI člen 115, 116, 117.. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - dejavnost vzgoje in izobraževanja - učitelj
Tožena stranka je dokazala, da je zmanjšan vpis dijakov in posledično manjši finančni priliv s strani ministrstva botroval dejanski spremembi organizacije pri toženi stranki, zaradi katere je postalo delo tožnice v spornem študijskem letu v polovičnem obsegu nepotrebno, tožnica pa ob odpovedi ni želela sprejeti nove pogodbe o zaposlitvi, ki bi lahko ohranila njeno delovno mesto vsaj za ta polovični obseg. Pritožbene navedbe, ki nasprotujejo smotrnosti izvedene reorganizacije so neutemeljene, saj ni v presoji sodišča, ali je bila reorganizacija smotrna ali ne.
Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 11, 11/1, 11/1-1.. ZSPJS člen 3.
dodatek za vodenje in poveljevanje - vojska - misija
Sodišče se ne more spuščati v notranje delovanje in organizacijo dela tožene stranke. Delavec ne more v sodnem sporu doseči ugotovitve, katere enote so enake ali višje od tistih, na katere se nanaša dodatek iz 11. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, če tega ni določil že delodajalec. Prav tako ne more npr. izpodbiti odločitve delodajalca o tem, katere enote so enake ali višje od tistih iz Uredbe.
ZUPPJS17 Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju (2016) člen 9, 9/1, 9/3.. ZPIZ-2 člen 27, 27/5, 398, 398/1, 398/2.. ZDR-1 člen 77.. ZUJF člen 188.
upokojitev - diskriminacija - interventni ukrepi - prenehanje delovnega razmerja - izpolnitev pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine
V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje odločalo o zakonitosti prenehanja delovnega razmerja tožnice na podlagi tretjega odstavka 9. člena Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju (ZUPPJS17). Pravilno je materialnopravno stališče, da se je ta zakon glede določenih pravic javnih uslužbencev zaradi stabilizacije javnih financ uporabljal tudi v letu 2018, ne glede na njegov naziv.
Določba 9. člena ZUPPJS17 je pomenila nov način prenehanja zaposlitve javnega uslužbenca v smislu določbe 7. alineje 77. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Ob izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine v letu 2017 je javnemu uslužbencu prenehala veljavnost pogodbe o zaposlitvi že na podlagi ZUPPJS17.
ZDR-1 člen 28, 36, 65, 65/1, 65/2, 65/3, 65/4, 67, 130, 131, 131/5, 159.. ZDR člen 66.. ZPIZ-1 člen 60, 101.. ZPIZ-2 člen 86, 130.. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (1991) člen 3.
stroški za prehrano med delom - regres za letni dopust - krajši delovni čas - III. kategorija invalidnosti - javni uslužbenec - pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom
Sodišče prve stopnje je zmotno razlogovalo, da za uporabo 67. člena ZDR-1 ni pomembno, ali je delavec s pravico do krajšega delovnega časa že zaposlen pri delodajalcu ali pa se zaposli na novo. Ker se tožnica pri toženi stranki za krajši delovni čas ni zaposlila zaradi določb s področja invalidskega zavarovanja, ampak na podlagi 65. člena ZDR-1, ne more uveljaviti pravic iz delovnega razmerja, kot jih ima delavec, zaposlen v skladu s 67. členom ZDR-1. V primeru sporne zaposlitve za krajši delovni čas s strani tožene stranke ni šlo za izpolnjevanje obveznosti delodajalca po predpisih o invalidskem in pokojninskem zavarovanju, kot je bila npr. situacija leta 2011, ko je tožena stranka tožnici v posledici odločbe ZPIZ z dne 9. 8. 2011 morala zagotoviti pravico do opravljanja dela s krajšim delovnim časom od polnega (101. člen ZPIZ-1). Zgolj zato, ker je bila tožnica predhodno že zaposlena pri toženi stranki za krajši delovni čas po 66. členu ZDR, nakar ji je delovno razmerje zaradi upokojitve prenehalo, ne pomeni, da je utemeljeno sklepala, da je bila v letu 2017 še nadalje zaposlena po isti podlagi oziroma na isti način kot predhodno leta 2011. Zlasti pa takšno napačno sklepanje ne more privesti do zaključka, da je bilo delovno razmerje sklenjeno na podlagi 67. člena ZDR-1.
ZJU člen 147, 147/1, 147/2, 149, 149/1.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
premestitev na drugo delovno mesto - uradnik - bistvena kršitev določb postopka - zavrnitev dokaznih predlogov - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče bi moralo tožniku dati možnost dokazovanja drugega motiva za njegovo razporeditev od tistega, navedenega v sklepu o razporeditvi. Zavrnitev dokaznega predloga bi lahko temeljila le na zakonitih in ustavno sprejemljivih razlogih, s svojim ravnanjem pa je sodišče z nedovoljeno vnaprejšnjo dokazno oceno zavrnilo tožnikov dokazni predlog za zaslišanje spornih prič.
Res je sicer, da se sodišče ne more spuščati v organizacijske odločitve, vendar pa v primeru, ko bi bili razlogi neresnični oziroma, ko bi se izkazalo, da so tisti razlogi, ki so navedeni v razporeditveni odločbi povsem neutemeljeni oziroma, da tožnik nikoli ni opravljal teh del, je takšna razporeditev lahko nezakonita. Posebej zaradi tega, ker je na tožnikovo delovno mesto sedaj razporejena druga delavka, torej tožnikovo delovno mesto obstaja, na novem delovnem mestu pa dejansko ne bi opravljal nalog, ki naj bi bile razlog za razporeditev.
Tožnica je s toženo stranko sklenila še eno pogodbo o zaposlitvi za določen čas z dne 30. 6. 2015, in sicer za čas od 1. 7. 2015 do 30. 11. 2015, kar pomeni, da je upravičena do dodatka na osnovno plačo po tretjem odstavku 73. člena ZJU, ki je bil določen za delovno mesto, za katerega je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas - za čas projektnega dela. Na navedeno ne vpliva dejstvo, da je tožnica v letu 2017 s pravnomočno sodbo uspela s transformacijo delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas, kot je materialnopravno zmotno zaključilo sodišče prve stopnje. Odločilno je, da tožnici 20 % dodatek na osnovno plačo pripada, ker je sklenila in opravljala delo po pogodbi o zaposlitvi za določen čas od 1. 7. 2015 do 30. 11. 2015, po kateri ji ta dodatek pripada.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00024735
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1/3.. ZSSloV člen 53, 53/2.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija
Toženka pripadnikom na mednarodnih misijah ne more odrekati pravice do tedenskega počitka.
ZOFVI člen 109, 109/6.. ZDR-1 člen 12, 12/1, 54, 54/1, 54/1-8, 54/1-15, 56.. ZDR člen 10, 10/1, 52, 52/1, 52/1-7, 52/1-13.
pogodba o zaposlitvi (PZ) za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - dejavnost vzgoje in izobraževanja - (ne)izpolnjevanje pogojev
Pri razlogu za sklepanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas po 8. alineji prvega odstavka 54. člena ZDR-1 gre za povsem drugo situacijo, kot jo ureja šesti odstavek 109. člena ZOFVI. Po 8. alineji prvega odstavka 54. člena ZDR-1 se pogodba o zaposlitvi za določen čas sklene, da se delavec v tem določenem času pripravlja na delo, se usposablja ali izpopolnjuje, oz. se izobražuje; po šestem odstavku 109. člena ZOFVI pa gre za opravljanje dela, ne da bi delavec izpolnjeval zahtevane pogoje.
Toženka je bila, da bi bile pogodbe o zaposlitvi za določen čas, sklenjene s tožnikom, zakonite, dolžna podati trditve in dokazati obstoj tistega razloga, iz katerega je pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklepala. Zgolj dejstvo, da tožnik za zasedbo delovnega mesta ni izpolnjeval zahtevanih pogojev, še ne pomeni avtomatično, da je toženka pogodbe o zaposlitvi za določen čas z njim sklenila zakonito. Bistveno je, da je v zadnjih štirih pogodbah za določen čas navedla drug razlog za njihovo sklepanje (8. alineja prvega odstavka 54. člena ZDR-1), tega razloga pa ni utemeljila. Glede na takšno ugotovitev je pravilna razsoja, da so bile pogodbe o zaposlitvi za določen čas s tožnikom sklenjene nezakonito in se na podlagi 56. člena ZDR-1 šteje, da je tožnik s toženko sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
ZDSS-1 člen 24.. ZObr člen 97b, 97č.. KPJS člen 45.. ZDR-1 člen 148, 149.. ZDR člen 147, 148.. Uredba o delovnem času v organih državne uprave (2007) člen 8.
nadurno delo - nadure - delo preko polnega delovnega časa - razporejanje delovnega časa - slovenska vojska - kompenzacija - referenčno obdobje
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da že s tem, da se število presežnih ur ugotavlja glede na fiksno določena polletna koledarska obdobja ter ob upoštevanju, da je tožnik za te ure v primeru, ko jih je po izteku referenčnega obdobja koristil kot proste ure, prejel 30-odstotni dodatek za delo preko polnega delovnega časa, zadoščeno pogojem iz 97.b člena ZObr oziroma sedmega odstavka 147. člena ZDR in sedmega odstavka 148. člena ZDR-1. Tožnikovo zavzemanje, da bi bilo mogoče kompenzirati zgolj ure znotraj istega polletnega referenčnega obdobja, ni utemeljeno, saj bi to pomenilo, da je za presežne ure iz referenčnega obdobja, ki ob njegovem zaključku postanejo nadure, edina dopustna odmena le plačilo 130 % osnove, ne pa tudi njihova kompenzacija ob plačilu 30‑odstotnega dodatka. Da je tudi slednja možnost ustrezna odmena delodajalca za plačilo nadurnega dela, izhaja iz dosedanje sodne prakse Vrhovnega sodišča in pritožbenega sodišča, in ni neskladno z mednarodnimi akti.