DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00069094
ZDR-1 člen 142, 142/1, 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18, 18/5. ZPP člen 155, 155/1, 269, 269/4. ZNDM-2 člen 2. ZNPPol člen 4.
odškodnina za neizkoriščen odmor - policist - mejna kontrola - potrebni stroški postopka
V primeru tožnika je dokazni postopek pokazal, da je tako glede na naravo kot intenzivnost dela odmor lahko koristil, zato ni bila podana zatrjevana protipravnost ravnanja toženke, posledično je sodišče prve stopnje zahtevek za plačilo odškodnine za neizkoriščeni odmor utemeljeno zavrnilo.
Sodna praksa ne terja, da se v tovrstnih sporih za posamezni dan navede posamezna dela in naloge, za kar se zavzema toženka. Navedbe tožnika so sicer res splošne, kot opozarja toženka je tožnik trdil, da je na proste dneve po potrebi razvažal perilo in vodo ter opravljal izvoze vozil, vendar pa je kljub temu zadostil trditvenemu bremenu, saj je za določena opravila zatrjeval, da jih je opravljal dnevno.
Na podlagi izpovedi prič je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnik ob nedeljah ni mogel biti prost, saj je moral takrat voziti avtobus. Priče sicer tega niso povedale za vsako od posameznih nedelj, kjer je zabeleženo, da je bil tožnik prost, vendar so vse potrdile, da je moral ob nedeljah voziti avtobus, kar zadostuje.
Za ostalih 16 dni tedenskega počitka, za katere je bila tožniku prisojena odškodnina, iz sodbe ne izhaja, kakšne so bile konkretne zadolžite tožnika v času, ko naj bi koristil tedenski počitek in koliko časa je ta dela opravljal. Za presojo, da tožniku ni bil omogočen tedenski počitek, je ob pravilni materialnopravni presoji bistveno, kaj je počel na dan, ko je zaveden kot prost in koliko časa. Ne zadostuje splošna ugotovitev, da je tožnik na ostale proste dneve, ki niso nedelje, opravljal določena dela.
ZPP člen 8. ZKP člen 148. ZNPPol člen 4, 34, 34/1, 40, 40/1, 40/1-8. ZDR-1 člen 33, 34, 37. ZJU člen 123, 123/2, 123/2-1, 123/2-2, 123/2-4, 124, 124/2, 124/2-1. KZ-1 člen 258, 281.
disciplinska odgovornost delavca - delo policista - sum storitve kaznivega dejanja
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik zaznal sum kaznivega dejanja tatvine (razloge za sum), pri tem pa ni opravil svojih nalog, ki jih je bil kot policist ob tem dolžan opraviti.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00068442
ZDR-1 člen 142, 142/1, 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18, 18/5. ZNDM-2 člen 2. ZNPPol člen 4. ZPP člen 8.
odškodnina za neizkoriščen odmor - odmor med delovnim časom - policist - mejna kontrola - dokazno breme tožnika
Če tožnik meni, da mu toženka dolguje odškodnino za neizkoriščeni odmor, mora navesti dejstva, ki to potrjujejo, in v potrditev teh dejstev ponuditi ustrezne dokaze, kar je sodišče prve stopnje dosledno upoštevalo. Vendar pa to ne pomeni, da mora tožnik dokazovati negativno dejstvo, tj. da ni imel odmora, kot skuša to zmotno prikazati v pritožbi, temveč, da je delo opravljal v času odmora, kar je tudi trdil. Pravilno je sodišče prve stopnje tudi štelo, da se je procesno dokazno breme prevalilo na toženko, ki je z izvedenimi dokazi uspela izpodbiti trditve tožnika ter dokazati, da mu je pravico do odmora zagotovila.
Do kršitve pravice do odmora med delovnim časom ne pride že zgolj zato, ker mora biti delavec prisoten na delovnem mestu oziroma ker tožnik mejnega prehoda ni smel zapustiti. Ključno je, kakšna je narava in intenzivnost dela, ali ima delavec tekom delovnega časa tudi, če je na mejnem prehodu sam oziroma nima zamenjave, dejansko možnost koristiti odmor.
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 356. ZDR-1 člen 44.
plačilo za dejansko delo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev prvostopenjske sodbe - odločanje pred spremenjenim senatom
Za presojo utemeljenosti zahtevka za plačilo po dejanskem delu je bistveno vprašanje, ali je tožnica v vtoževanem obdobju dejansko opravljala dela in naloge višje vrednotenega delovnega mesta, pri čemer je pomemben tako formalno predviden opis del in nalog obstoječega in višje vrednotenega delovnega mesta, kot tudi njihovo dejansko izvajanje. Kljub temu, da je sodišče prve stopnje tudi v ponovljenem postopku izvedlo obširen dokazni postopek, v katerem je prebralo vse predložene listine in ponovno zaslišalo tako tožnico kot pričo, pa nato tako zbranih dokazov ni ocenilo skladno z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP.
ZDR-1 člen 155, 200, 200/4. ZObr člen 97f. ZSSloV člen 53. ZPP člen 155, 155/1.
dnevni počitek - odškodnina - vojaška oseba - zadostna trditvena podlaga - neposredno sodno varstvo - stroški predsodnega postopka - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Dokazni postopek je potrdil, da je tožnik vsak dan opravil več dela, kot je bilo predvideno, in mu je bil posledično onemogočen dnevni počitek v trajanju treh ur dnevno. Kršitev pogodbene obveznosti iz naslova več opravljenih ur dela v tem primeru predstavlja podlago za tožnikov odškodninski zahtevek.
Predmet tega delovnega spora je namreč denarna terjatev, za katero velja neposredno sodno varstvo (četrti odstavek 200. člena ZDR-1), zato stroški predsodnega postopka niso potreben strošek postopka (prvi odstavek 155. člena ZPP).
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00068274
ZJU člen 140, 140/1, 140/2. ZDR-1 člen 179. OZ člen 131, 147, 147/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi - širjenje neresničnih dejstev - sprememba izpodbijane sodbe
Sodišče prve stopnje je napačno presodilo, da predstavlja izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je toženka podala tožniku, zlorabo instituta odpovedi in s tem protipravno ravnanje.
Zgolj zato, ker je toženkin prvostopenjski organ drugače od drugostopenjskega organa presodil dokaze in okoliščine primera ter na podlagi njih zaključil, da je tožnik z odtujitvijo denarja kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki imajo hkrati tudi znake kaznivega dejanja male tatvine, še ne pomeni, da je zlorabil institut odpovedi.
Sodišče prve stopnje je napačno zaključilo, da je toženka odškodninsko odgovorna za škodo, ki je tožniku nastala zaradi govoric, ki so se v zvezi s podano izredno odpovedjo širile po mestu. Toženka ne more odgovarjati za ravnanja tožnikovih someščanov, ki so se pogovarjali o tožniku in o dejanju, ki mu je bilo očitano v odpovedi, sploh pa ne za neresnice, ki so nastajale s širjenjem govoric.
ZDR-1 člen 155, 156. ZObr člen 46, 97f. ZPP člen 7, 212. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 9, 9/1, 9/1-4, 9/2, 9/3. Pravila službe v Slovenski vojski (2009) člen 256, 257.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - dnevni počitek - dodatek za nevarne naloge - vojak - misija - pomanjkljiva trditvena podlaga - dokazno breme - dolžnost materialnoprocesnega vodstva - metoda za izračun odškodnine - odredba ministra
Ob upoštevanju, da je toženka predložila evidence izrabe prostih dni oziroma tedenskega počitka, pri čemer tožnik ni konkretno navedel niti izpovedal, kakšno delo je opravljal na posamezni dan, ki je v evidenci zaveden kot prost, je utemeljeno presodilo, da toženka njegove pravice do tedenskega počitka v pretežnem delu ni kršila (saj tožnik ni dokazal, da je na točno določen dan tedenskega počitka, ki je kot tak zaveden v evidenci, opravljal delo).
Tožnik na ugovor toženke, da je redno delo dnevno trajalo 10 ur, ni konkretiziral svoje trditvene podlage glede kršitve dnevnega počitka tako, da bi določno navedel, katere operativne naloge, ki so trajale več kot 12 ur, je opravljal na katere dneve.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - misija - zadostna trditvena podlaga
Zmoten je pritožbeni očitek, da bi sodišče moralo tožbeni zahtevek zaradi nesklepčnosti zavrniti. Tožnik ni zgolj pavšalno trdil, da ni bil noben dan prost oziroma da je imel vsak dan zadolžitve, kot to nepravilno navaja pritožba. Po oceni pritožbenega sodišča je zadostil trditvenemu bremenu, in sicer tudi skladno z zahtevami, ki jih je v tovrstnih sporih izoblikovala sodna praksa
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00068295
ZDR-1 člen 142, 142/1, 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18, 18/5. ZNDM-2 člen 2. ZNPPol člen 4. ZPP člen 8.
odškodnina za neizkoriščen odmor - odmor med delovnim časom - policist - mejna kontrola - dokazno breme tožnika - enakovrednost dokaznih sredstev
Če tožnik meni, da mu toženka dolguje odškodnino za neizkoriščeni odmor, mora navesti dejstva, ki to potrjujejo, in v potrditev teh dejstev ponuditi ustrezne dokaze, kar je sodišče prve stopnje dosledno upoštevalo. Vendar pa to ne pomeni, da mora dokazovati negativno dejstvo, tj. da ni imel odmora, temveč, da je delo opravljal v času odmora, kar je tudi trdil. Pravilno je sodišče prve stopnje tudi štelo, da se je procesno dokazno breme prevalilo na toženko, ki je z izvedenimi dokazi uspela izpodbiti trditve tožnika ter dokazati, da mu je pravico do odmora zagotovila.
Do kršitve pravice do odmora med delovnim časom ne pride že zgolj zato, ker mora biti delavec prisoten na samem delovnem mestu oziroma ker tožnik mejnega prehoda ni smel zapustiti. Ključno je, kakšna je narava in intenzivnost dela, ali ima delavec tekom delovnega časa, tudi če je na mejnem prehodu sam oziroma nima zamenjave, dejansko možnost koriščenja odmora.
Vsa dokazna sredstva so si med seboj prirejena in enakovredna, zato bi bilo v nasprotju z načelom proste presoje dokazov iz 8. člena ZPP stališče, da bi se dejstvo, ali je bilo na mejnem prehodu A. ustrezno število ljudi za zagotovitev zamenjave, lahko dokazovalo le z listinskimi dokazi.
ZSPJS člen 3, 3a. ZPP člen 163, 163/2, 163/3. ZDOdv člen 8, 8/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1, 6/4, 11, 11/3.
premestitev na drugo delovno mesto - sklep o določitvi plače - prevedba plače - imenovanje v uradniški naziv - zastaranje tožbenega zahtevka - učinek pravnomočnosti sodbe
3. in 3a. člen ZSPJS urejata ravnanje v primeru ugotovitve neskladnosti določb o plači v pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma v sklepu. Sklep toženke z dne 8. 5. 2007, ki ga izpostavlja pritožba, določa le premestitev tožnice z dnem 1. 4. 2007. Ker ne določa plače, v zvezi s tem sklepom sploh ni mogoče ugotoviti neskladnosti določb o plači v smislu citiranih členov ZSPJS. Z določbama 3. in 3a. člena ZSPJS v nobenem primeru tudi ni mogoče sanirati nezakonitosti pri določitvi plače, ki bi nastale pred 1. 7. 2005, t. j. pred uveljavitvijo ZSPJS-D.
ZDR-1 člen 156. ZObr člen 97f. ZPP člen 214, 214/1, 214/2.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - misija
Iz ugotovitev sodbe ne izhaja, da bi se pri odločitvi o odškodnini tedenski počitek upošteval v smislu enovite pravice. Sodišče je ugotovilo, da je tožnik na dan predvidenega počitka dejansko delal, da je opravljal dela oziroma naloge, ki predstavljajo efektivno delo, in sicer je opravljal usposabljanja pripadnikov misije, se z njimi usklajeval in koordiniral usposabljanja, ki so potekala tako v učilnicah kot na terenu, moral je sodelovati na sestankih in poročanjih v zvezi z varnostno situacijo. Pri ugotavljanju vsebine nalog je sodišče upoštevalo sodno prakso, ki je glede zagotavljanja tedenskega počitka vojakom na misiji izključila vse neefektivno delo.
Tožnik je vtoževal odškodnino v višini osmih ur dela za vsak nezagotovljen dan tedenskega počitka. Vendar toženka tekom postopka pred sodiščem prve stopnje sploh ni ugovarjala tožnikovim trditvam glede števila opravljenih ur dela na dni zatrjevanega neizkoriščenega tedenskega počitka (prvi in drugi odstavek 214. člena ZPP).
DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00068458
ZDR-1 člen 154, 154/1.
odškodnina za neizkoriščen odmor - odmor med delovnim časom - policist - zamenjava delavca - narava dela
Če delodajalec ne organizira delovnega procesa tako, da je zaposlenim zagotovljena zamenjava za čas odmora, to še ne pomeni kršitve pravice do odmora. Za tak primer gre tudi v obravnavanem sporu, v katerem je prvostopenjsko sodišče pravilno zaključilo, da narava in intenzivnost dela nista bili takšni, da tekom 12-urne izmene ne bi bilo mogoče koristiti vsaj treh odmorov po 15 minut (ali celo 45-minutnega odmora), pri čemer je bila organizacija oziroma koriščenje odmora utemeljeno prepuščena dežurnim kriminalistom glede na njihove potrebe in trenutno dogajanje na delovnem mestu.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - misija - zadostna trditvena podlaga - evidenca o izrabi delovnega časa
Neutemeljene so pritožbene trditve, da bi moral tožnik zaradi predloženih evidenc tedenskega počitka povsem natančno navesti dela in naloge, ki jih je opravljal posamezne dni, ki so v evidenci označeni kot prosti. Takšna zahteva je pretirana, saj se nanaša na daljše obdobje, pri tem pa je pomembno, da iz navedb toženke o evidencah tedenskega počitka, ki so bile podkrepljene z listinsko dokumentacijo ter iz kasneje izvedenih dokazov, ni izhajalo, da bi evidentiranje v celoti odgovarjalo zadolžitvam vojakov oziroma naloženim nalogam.
ZObr člen 93, 93/2. ZJU člen 101, 101/4. ZSSloV člen 57, 57/3. OZ člen 372, 372/1. ZPP člen 154, 154/2, 154/3.
vračilo stroškov izobraževanja - vojaška oseba - ustavna odločba - višina stroškov - pravna praznina - sprememba izpodbijane sodbe - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Za presojo, ali je obveznost povračila stroškov osnovnega vojaškega usposabljanja za tožnika nastala, je bistvena le določba drugega odstavka 93. člena ZObr; obveznost za pripadnika stalne sestave nastane, če pogodbo o zaposlitvi odpove pred iztekom desetih let.
Glede višine stroškov izobraževanja ne gre za pravno praznino, saj določba drugega odstavka 93. člena ZObr celovito ureja ne le, kdaj nastane obveznost vračila stroškov usposabljanja, ampak tudi, kaj se v primeru predčasnega prenehanja delovnega razmerja vrača; gre za stroške usposabljanja. Ti stroški so lahko samo dejanski stroški, ki jih je imela toženka, torej stroški in (bruto) nadomestila plače.
Stroški zajemajo tako dejanske stroške kot (bruto) nadomestilo plače, ki se ne prevrednotijo niti se ne prištejejo stroški prispevkov delodajalca na bruto nadomestilo plače. Za prevrednotenje ni podlage, saj drugi odstavek 93. člena ZObr ne določa, da se vračajo prevrednoteni (valorizirani) stroški.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - misija - dokazna ocena vseh dokazov - zadostna trditvena podlaga
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo izpovedi tožnika in prič o tem, kaj je obsegalo njegovo vsakodnevno delo od ponedeljka do sobote in kaj ob nedeljah, ko je opravljal delo v delovnih prostorih v posebni dislocirani enoti znotraj baze. Upoštevajoč njihove izpovedi o tem, da so evidence podpisovali le zato, ker je toženka tako zahtevala, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da evidence ne odražajo dejanskega stanja in da tožniku predvideni nedeljski tedenski počitek ni bil zagotovljen.
Zgolj dejstvo, da je tožnik navedel, katera opravila je opravil vsako nedeljo, ne da bi jih še posebej datumsko opredelil za vsako od 23 nedelj, ne pomeni, da so trditve tožnika pomanjkljive oziroma premalo podrobne.
ZDR-1 člen 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18.
odmor med delovnim časom - odškodnina za neizkoriščen odmor - mejna kontrola - policist
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da narava tožnikovega dela ni onemogočala odmora; do prehodov meje ni prihajalo ves čas in je lahko v tem vmesnem času koristil odmor; če bi bil odmor prekinjen (na prehodu je bila spuščena zapornica), bi ga lahko koristil v več delih. Sodna praksa je že zavzela stališče, da je odmor lahko omogočen na tak način.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00068453
ZDR-1 člen 162, 162/4, 164. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7.
neizkoriščen letni dopust - vrnitev delavca na delo po pravnomočni sodbi - izraba letnega dopusta - neizrabljen letni dopust
Ker je tožnik še vedno v delovnem razmerju, ni upravičen do denarnega nadomestila za neizrabljen letni dopust, temveč do izrabe oziroma koriščenja dopusta, kot primarne pravice.
V posledici nezakonite odpovedi je pridobil pravico do (naknadnega) koriščenja priznanega števila dni letnega dopusta, pri čemer potek obdobja za prenos na podlagi 162. člena ZDR-1 ni relevanten, ker je to določbo, glede na stališča sodne prakse SEU, potrebno razlagati tako, da ne vključuje tudi položaja, kot je konkretni, ko delavec pred potekom obdobja za prenos ni imel dejanske možnosti izvršitve te pravice.
ZPP člen 8. ZDR-1 člen 155, 156, 158, 179. ZObr člen 97f, 97f/2, 97f/3. ZJU člen 140. ZSSloV člen 53.
dnevni počitek - neizkoriščen tedenski počitek - vojak - misija - zadostna trditvena podlaga - premoženjska škoda - višina odškodnine - zmotna uporaba materialnega prava - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Iz obrazložitve izpodbijane sodbe ni razvidno, kdaj in koliko časa naj bi tožnik opravljal posamezne naloge ter katere so bile te naloge, zaradi katerih naj ne bi mogel koristiti zakonsko predpisanega 11-urnega dnevnega počitka. Sodišče prve stopnje je namreč vsebino tožnikovih nalog ugotovilo povsem na splošno.
Pritožba utemeljeno nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje, da pripada tožniku odškodnina za celotnih zakonsko predpisanih 11 ur dnevnega počitka in ne zgolj za manjkajoče ure dnevnega počitka.
ZSSloV člen 32, 32/1, 32/3. ZObr člen 57, 57/4, 57/4-6. ZPP člen 155, 155/1.
disciplinski postopek - vojak - ukaz nadrejenega - kršitev vojaške discipline - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da je, ker tožnik ukaza ni (pravočasno) izvršil, podana težja kršitev vojaške discipline, opredeljena v 6. točki četrtega odstavka 57. člena ZObr – odklonitev, neizvršitev ali nepopolna izvršitev sprejetega akta vodenja ali poveljevanja.