Res je, da družba M. d.o.o. tožnikovih denarnih prejemkov ni evidentirala v svojih poslovnih knjigah, vendar pa to še ne pomeni, da sta toženca s prejetimi sredstvi ravnala kot s svojimi.
Diagnostika tožnika na internem oddelku bolnišnice je bila izvedena v skladu z doktrino glede na bolezni, ki so jih zdravniki lahko predvideli in ker se je trombofilija kot redka bolezen manifestirala šele med hospitalizacijo, ni podlaga za zaključek, da je bilo ravnanje zdravnikov navedenega oddelka v nasprotju s pravili stroke ali neskladno.
ZUS-1 člen 22, 22/2. ZPP člen 86, 86/4, 111, 111/2, 112, 112/1.
revizija, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost – dopolnitev revizije po izteku roka
Revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice, tožnica pa je v obravnavani zadevi revizijo vložila sama, pri tem pa ni izkazala in tudi ne navajala, da ima opravljen pravniški državni izpit.
povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine – telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti – valorizacija že plačanega dela odškodnine
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Valorizacijo delnih plačil terja pravilo, da z delnim plačilom denarna obveznost delno preneha (prvi odstavek 270. člena in drugi odstavek 285. člena OZ)(3). Zmotno je stališče pritožbenega sodišča, da bi morala toženka valorizacijo dela odškodnine, ki ga je plačala med pravdo, (pravočasno) izrecno zahtevati, saj pomeni valorizacija uporabo materialnega prava, zato jo sodišče opravi po uradni dolžnosti.
ustavitev inšpekcijskega postopka - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – obnova upravnega postopka končanega s procesnim sklepom
O vprašanju dovoljenosti obnove postopka po 260. členu Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP obstaja ustaljena upravno-sodna praksa. Tako je Vrhovno sodišče v več zadevah (kot npr. I Up 237/2005 z dne 20. 4. 2005, I Up 75/98 z dne 14. 2. 2001) sprejelo stališče, da procesni sklep, s katerim je odločeno o ustavitvi upravnega postopka, že po sami naravi stvari ne predstavlja takšnega dokončnega akta, glede katerega bi bila mogoča obnova.
predlog za dopustitev revizije - vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga
V postopku vrnitve v prejšnje stanje revizije ni mogoče vložiti, ker ni dovoljena, niti je ni mogoče dopustiti, ker ne gre za sklep, s katerim bi se postopek pravnomočno končal.
ZPP člen 180, 180/1, 184, 190, 202, 339, 339/2-11.
sprememba tožbe - prenos terjatve med pravdnim postopkom - statusno preoblikovanje
V obravnavanem primeru je tožeča stranka zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe, v skladu z relevančno teorijo prilagodila tožbeni zahtevek tako, da je zahtevala spolnitev v korist pridobitelja terjatve. S tem ni prišlo do subjektivne spremembe tožbe, saj sta pravdni stranki ostali nespremenjeni. Tudi pravdni tožbeni zahtevek je ostal nespremenjen, saj predstavlja njegova dopolnitev med postopkom le način izpolnitve obveznosti.
Tožnika sta kljub objektivni kumulaciji več nedenarnih tožbenih zahtevkov v tožbi označila le eno vrednost spornega predmeta, toženka pa kljub zakonski možnosti ni ugovarja nepravilni oznaki vrednosti spornega predmeta. Zato je vrednost vseh nedenarnih zahtevkov ostala nediferencirana.
gradbeno dovoljenje - odmik od medposestne meje – katastrski načrt geodetske uprave - javna listina
Predlagana gradnja je v skladu s PUP, saj je bilo v postopku ugotovljeno, da znaša odmik novozgrajenega objekta 4,40 m od parcelne meje tožnikov. Medposestna meja je razvidna iz kopije katastrskega načrta geodetske uprave, ki je javna listina in je sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - dodatek za tujo nego in pomoč - socialni prejemek
Z ZDSS-1 je bila pristojnost socialnega sodišča deloma spremenjena. Socialno sodišče je na področju socialnih prejemkov pristojno odločati o sporih o socialno varstvenih dajatvah in o pravici do socialnih prejemkov iz različnih naslovov ob upoštevanju dodatnih pogojev (vezanost na namen in premoženjski cenzus). To pomeni, da socialno sodišče ni pristojno za odločanje o pravici do socialno varstvenih storitev, še vedno pa je pristojno za odločanje o različnih socialno varstvenih dajatvah, določenih v obliki denarnih pomoči: bodisi kot denarna socialna pomoč po ZSV bodisi denarne dajatve po posebnih predpisih, ki imajo po svoji vsebini naravo socialne pomoči. Namen in vsebina dodatka za tujo nego in pomoč po ZDVDTP pa je še vedno taka.
ZDen člen 9, 9/1, 63, 63/3. ZDRž DFJ in FLRJ člen 35, 35/2.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva – otrok, ki je bil med 2. svetovno vojno star 12 oziroma 16 let – lojalnost otroka – aktivna lojalnost odrasle osebe
Za ugotavljanje pogojev glede državljanstva v denacionalizacijskem postopku se v postopku po tretjem odstavku 63. člena ZDen uporablja Zakon o državljanstvu DFJ oziroma FLRJ. Ker tožnikova mati ni izkazala aktivne lojalnosti do slovenskega naroda, ni pa sporno, da je bila članica Kulturbunda oziroma Štajerske domovinske zveze (torej je bila nemške narodnosti) in da je od aprila leta 1945 dalje, tudi v letu 1948, živela v tujini, se ne šteje za jugoslovansko oziroma slovensko državljanko od 9. 5. 1945 dalje.
Tožnik pa, ki je bil ob začetku 2. svetovne vojne star 12 let, ob koncu pa 16, pri čemer ni sporno, da je bil po materi nemške narodnosti in je od aprila leta 1945, tudi v letu 1948, živel v tujini, torej je bil med drugo svetovno vojno otrok, glede na to ni mogel izkazovati aktivne lojalnosti, da bi bil nelojalen, pa ni dokazano, zato se šteje za jugoslovanskega in slovenskega državljana za potrebe ZDen.
denarna kazen - prisilna izterjava denarne kazni – izvršilni naslov – ugovori v izvršilnem postopku
Izvršilni naslov je izvršljiva odločba, ki vsebuje številko in datum ter potrdilo o izvršljivosti. Izvršilnega naslova v postopku prisilne izterjave ni dopustno izpodbijati.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem
Vrhovno sodišče pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti ne preizkuša pravilnosti dokazne presoje in ali so v pravnomočni sodbi pravilno in popolno ugotovljena pravno relevantna dejstva.
Tožnik mora že v zahtevi za izdajo začasne odredbe konkretno navesti vse okoliščine in dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in višino škode, predvsem pa mora izkazati, da je taka škoda zanj težko popravljiva.