davek od dobička iz kapitala – navidezna darilna pogodba
Ker navidezna darilna pogodba, sklenjena med revidentom in njegovim sinom, pravno ne učinkuje, je materialno pravo glede obdavčenja po 58. členu ZDoh pravilno uporabljeno.
Revizija ni dovoljena v sporih, v katerih je dovoljena pritožba. V obravnavanem primeru je bila pritožba zoper prvostopenjski sklep dovoljena in je bil tožnik v pravnem pouku tudi pravilno poučen. Vrhovno sodišče je revizijo kot nedovoljeno zavrglo.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 89. ZDrž člen 35, 35/1. ZPP člen 367b. 367b/4.
ugotovitev državljanstva – denacionalizacija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Glede na ugotovitev sodišča prve stopnje in pred njim upravnih organov, da je upravičenka že leta 1934 izgubila jugoslovansko državljanstvo, ker je bila tega leta izbrisana iz domovinske kartoteke občine ..., v obravnavanem primeru vprašanje revidentke, ali je upravičenka izgubila jugoslovansko državljanstvo v letu 1938, ko se je poročila z avstrijskim državljanom, ni pomembno po vsebini obravnavane zadeve. Tega vprašanja zato ni mogoče šteti za pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
obnova postopka - stranka v postopku - vplivno območje - izdaja gradbenega dovoljenja
Po mnenju revizijskega sodišča iz namena zakona izhaja, da v 4. točki prvega odstavka 61. člena ZGO-1 opredeljena razdalja objekta od meje nekako predpostavlja obseg vplivnega območja, kar izhaja iz tega, da, če je razdalja do meje večja, se lahko vodi skrajšani postopek, torej brez udeležbe stranskih udeležencev v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ker se predpostavlja, da gradnja ne bo imela vpliva na sosednje nepremičnine. Predlagateljema obnove (prizadeti stranki) pa gre v obravnavani zadevi položaj stranskega udeleženca kot sosedoma mejašema, ki verjetno izkazujeta obnovitveni razlog že s tem, ko zatrjujeta, da bi jima šel položaj stranke glede na določbe 61. oziroma 62. člena ZGO-1.
ZOR člen 54, 154/2, 173, 177, 177/3, 200, 203, 207. ZPP člen 41, 41/1, 41/2, 339, 339/2-14, 367, 367/2, 377. Pravilnik o varstvu pri delu v gozdarstvu člen 3, 3/1, 14, 14/1.
odškodninska odgovornost – poškodba pri podiranju dreves – varstvo pri delu v gozdu - objektivna odgovornost – odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - deljena odgovornost – povrnitev nepremoženjske škode – začetek teka zamudnih obresti od višina odškodnine - pravno mnenje - dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – objektivna kumulacija tožbenega zahtevka – zavrženje revizije
Odškodninske odgovornosti prvotoženke ne vzpostavljata že okoliščini, da je lastnica gozda, kjer je prišlo do nezgode, in da je naročila sečnjo v strmini. Tudi iz drugih ugotovitev nižjih sodišč ne izhaja, da ji je mogoče očitati krivdno ravnanje, katerega posledica je bila tožnikova nezgoda.
Podiranje dreves je nevarna dejavnost, zato drugotoženec, ki se s to dejavnostjo ukvarja, za tožnikovo škodo odgovarja po načelu objektivne odgovornosti. Sodišči pa sta pravilno ocenili, da je tudi tožnik k nastali škodi prispeval 30 %.
prošnja za sprejem v državljanstvo – obstoj nacionalnega interese
Ker ima Vlada RS diskrecijsko pravico, da ugotovi, ali je v nacionalnem interesu Republike Slovenije, da se določena oseba sprejme v državljanstvo RS, sodišče ne more presojati, ali je podana korist države v smislu prvega odstavka 13. člena ZDRS za sprejem v državljanstvo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VS0012556
SPZ člen 39, 49, 49/1, 49/2. ZPP člen 274, 274/1. ZPPSL člen 131, 131/1, 137, 137/1.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – pridobitni naslov – pridobitni način – obligacijskopravni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – pravni interes za tožbo - izločitvena pravica – prijava terjatve v stečajnem postopku - načelo ločevanja zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla
Tožnik z obravnavano tožbo uveljavljane nedenarne obligacijskopravne terjatve v stečajnem postopku toženca ni prijavil, zato nima pravnega interesa za vodenje konkretne pravde, saj ne glede na njen izid nima pravice do poplačila v njej uveljavljane terjatve oziroma njenega denarnega ekvivalenta.
URS člen 8, 23, 26. EKČP člen 6, 6/1, 13, 41. ZVPSBNO člen 25. OZ člen 132, 179, 180, 181, 182. ZOR člen 155, 200, 201, 202, 203.
povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost države - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravno priznana škoda pred uveljavitvijo ZVPSBNO
Nepremoženjska škoda zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja pred uveljavitvijo ZVPSBNO ni bila pravno priznana v določbah OZ oziroma ZOR.
ZUS-1 člen 22, 22/2. ZPP člen 86, 86/4, 336, 343, 343/4.
pritožba, vložena po upokojenemu odvetniku – postulacija – zavrženje
Ker je pritožnik vložil pritožbo po pooblaščencu, ki sicer navaja, da je upokojeni odvetnik, pa tega ne izkaže, niti ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima, zato je Vrhovno sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
odpravljena odločba tožene stranke - revizija tožene stranke - dovoljenost – pravni interes
V obravnavani zadevi, ko je bilo z izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje ugodeno tožbi in odpravljena odločitev tožene stranke in je le-ta postala kot državni organ zavezanec za izvršitev pravnomočne sodbe po določbi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 in se zaradi učinkov odprave v upravnem postopku zadeva vrnila v stanje pred izdajo odločitve, kar pomeni, da tudi v upravnem postopku še ni dokončno odločeno, revizija ni dovoljena. Nedovoljeno revizijo je zato revizijsko sodišče zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.
Glavna obveznost leasingojemalca je redno in pravočasno plačevanje leasingških obrokov. Če to obveznost prekrši, ima leasingodajalec pravico odstopiti od pogodbe, gre pa mu tudi odškodnina, ki ustreza njegovemu pozitivnemu pogodbenemu interesu. Pozitivni pogodbeni interes se poimenuje kot izpolnitveni interes: gre za premoženje, ki bi stranki pripadlo, če bi bila pogodba pravilno izpolnjena.
sprejem v državljanstvo - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – dokazi, predloženi po izdaji odločbe – zavrženje revizije
Odločba je po presoji Vrhovnega sodišča izdana tistega dne, ko je pristojni upravni organ v konkretni zadevi sprejel odločitev, torej določil vsebino odločbe (in ta datum načelno tudi navedel na odločbi), vendar pa s tem odločba še ne učinkuje, ker je treba njeno vsebino, ki se kaže v izreku odločbe, posredovati stranki
.
Ker gre v obravnavani zadevi za tožnikovo prošnjo za sprejem v državljanstvo RS na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu – ZDRS, pri tem pa je tožena stranka vezana na mnenje Vlade RS, ki je dne 4. 3. 2008 ugotovila, da za tožnika ne obstaja interes Republike Slovenije za sprejem v državljanstvo, izpostavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v obravnavani zadevi, saj tožena stranka zaradi negativnega mnenja Vlade RS tudi po predložitvi novih dokazov ne bi mogla odločiti drugače.
ZUS-1 člen 22, 22/2, 83. ZPP člen 86, 86/4, 336, 383.
revizija, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost – pravniški državni izpit - zavrženje
Sodišče kot nedovoljeno zavrže revizijo, ki jo vloži stranka sama ali po pooblaščencu, če najpozeneje ob njeni vložitvi ne izkaže, da ima sama oziroma pooblaščenec opravljen pravniški državni izpit.
ZGos člen 12, 12/1, 12/3. Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost člen 3, 3/2, 4, 4/2.
določanje obratovalnega časa – soglasje – obratovalni čas – gostinski lokal - gostinstvo
Obratovanje izven časa, ki ga določa Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih lokalov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost, sprejet na podlagi prvega odstavka 12. člena ZGos se šteje za podaljšani obratovalni čas. Pri odločanju o obratovanju posameznega gostinskega obrata v podaljšanem obratovalnem času je vključena lokalna skupnost tako, da daje svoje soglasje.
Tožnica z revizijo nedovoljeno izpodbija odločitev o stranski terjatvi, glede katere izračunana višina ni pravno odločilna, saj gre še vedno za stransko terjatev, ki nima vpliva na vrednost spornega predmeta.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodišče druge stopnje - dvom v nepristanskost sojenja - pritisk lokalnega prebivalstva - medijska izpostavljenost spora
Z dogajanjem v okolju prvostopenjskega sodišča med postopkom na prvi stopnji ni mogoče utemeljevati razumnega dvoma v nepristranskost pritožbenega sodišča, katerega okolje je tudi bistveno večje. Nobena od takratnih izjav ni v povezavi s pritožbenim sodiščem.
ZUP člen 279, 279/1, 279/1-5. ZUS člen 26, 26/2, 26/3.
sprejem v državljanstvo – izrek ničnosti odločbe o zavrnitvi prošnje za sprejem v državljanstvo – akt prisiljenja ali drugega nedovoljenega ravnanja usmerjen na organ, ki odloča – procesna odločitev – molk organa – preuranjena tožba – procesne predpostavke
Tožnikove navedbe, da je bila negativna odločba izdana kot posledica nezakonite preprečitve vstopa tožnika v Republiko Slovenijo in izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, niso razlog za izrek ničnosti odločbe po 5. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, saj ne pomenijo nedovoljenega ravnanja, ki bi bilo usmerjeno na organ, ki je odločal o konkretni zadevi.