KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004873
ZKP člen 372, 372-3. KZJ člen 95. KZ (1977) člen 103, 103/2.
kršitev kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona - začetek teka zastaranja - nadaljevano kaznivo dejanje
Za zastaranje kazenskega pregona je relevantna pravna opredelitev tistega kaznivega dejanja, ki je bilo obsojenemu očitano nazadnje pred izrekom sodbe sodišča prve stopnje.
ZUP-1 člen 24, 73, 73/1, 73/2, 83, 83/3. ZPP člen 142, 142/5.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljivi razlogi – pritožbeni razlogi – fikcija vročitve – prepozna pritožba – pritožba ali revizija - pravniški državni izpit
Navedbe o nadomestnem pismonoši in trditve, da je dne 2.10.2008 prejel le prvo obvestilo o pošiljki, ne predstavljajo opravičljivega razloga za vrnitev v prejšnje stanje. Ne gre namreč za razloge, ki bi se nanašali na zamudo roka, ampak za razloge, ki se nanašajo na pravilnost vročitve.
Okoliščina, da je tožnik ob pregledu spisa prejel tudi prepis sodbe in sklepa, ni pravno pomembna, če je bila do takrat vročitev že veljavno opravljena in je tudi že potekel rok za pritožbo.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - izvedenstvo - nepristranskost - subjektivni element - objektivni element - izločitev izvedenca - izvedenec Centra za forenzične preiskave (CFP) - privilegij zoper samoobtožbo - klic na operativno komunikacijski center (OKC) - rok za zahtevo - privilegirana priča - zbiranje in zavarovanje dokazov - strokovno mnenje CFP - postavitev drugega izvedenca - uvedba preiskave - seznanitev s procesnim gradivom - enako varstvo pravic - domneva nedolžnosti - pravice obrambe - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - presoja navedb pritožbe
Izjave, dane ob klicu na operativno komunikacijski center (OKC), nimajo statusa uradnega zaznamka o zbranih obvestilih s strani obdolženca, glede katerega velja, da se iz spisa izloči, če je bila izjava dana policiji pred poukom po četrtem odstavku 148. členu ZKP.
Res je, da družba M. d.o.o. tožnikovih denarnih prejemkov ni evidentirala v svojih poslovnih knjigah, vendar pa to še ne pomeni, da sta toženca s prejetimi sredstvi ravnala kot s svojimi.
Diagnostika tožnika na internem oddelku bolnišnice je bila izvedena v skladu z doktrino glede na bolezni, ki so jih zdravniki lahko predvideli in ker se je trombofilija kot redka bolezen manifestirala šele med hospitalizacijo, ni podlaga za zaključek, da je bilo ravnanje zdravnikov navedenega oddelka v nasprotju s pravili stroke ali neskladno.
ZUS-1 člen 22, 22/2. ZPP člen 86, 86/4, 111, 111/2, 112, 112/1.
revizija, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost – dopolnitev revizije po izteku roka
Revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice, tožnica pa je v obravnavani zadevi revizijo vložila sama, pri tem pa ni izkazala in tudi ne navajala, da ima opravljen pravniški državni izpit.
ZUP člen 279, 279/1, 279/1-5. ZUS člen 26, 26/2, 26/3.
sprejem v državljanstvo – izrek ničnosti odločbe o zavrnitvi prošnje za sprejem v državljanstvo – akt prisiljenja ali drugega nedovoljenega ravnanja usmerjen na organ, ki odloča – procesna odločitev – molk organa – preuranjena tožba – procesne predpostavke
Tožnikove navedbe, da je bila negativna odločba izdana kot posledica nezakonite preprečitve vstopa tožnika v Republiko Slovenijo in izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, niso razlog za izrek ničnosti odločbe po 5. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, saj ne pomenijo nedovoljenega ravnanja, ki bi bilo usmerjeno na organ, ki je odločal o konkretni zadevi.
ustavitev inšpekcijskega postopka - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – obnova upravnega postopka končanega s procesnim sklepom
O vprašanju dovoljenosti obnove postopka po 260. členu Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP obstaja ustaljena upravno-sodna praksa. Tako je Vrhovno sodišče v več zadevah (kot npr. I Up 237/2005 z dne 20. 4. 2005, I Up 75/98 z dne 14. 2. 2001) sprejelo stališče, da procesni sklep, s katerim je odločeno o ustavitvi upravnega postopka, že po sami naravi stvari ne predstavlja takšnega dokončnega akta, glede katerega bi bila mogoča obnova.
predlog za dopustitev revizije - vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga
V postopku vrnitve v prejšnje stanje revizije ni mogoče vložiti, ker ni dovoljena, niti je ni mogoče dopustiti, ker ne gre za sklep, s katerim bi se postopek pravnomočno končal.
povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine – telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti – valorizacija že plačanega dela odškodnine
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Valorizacijo delnih plačil terja pravilo, da z delnim plačilom denarna obveznost delno preneha (prvi odstavek 270. člena in drugi odstavek 285. člena OZ)(3). Zmotno je stališče pritožbenega sodišča, da bi morala toženka valorizacijo dela odškodnine, ki ga je plačala med pravdo, (pravočasno) izrecno zahtevati, saj pomeni valorizacija uporabo materialnega prava, zato jo sodišče opravi po uradni dolžnosti.
ZPP člen 180, 180/1, 184, 190, 202, 339, 339/2-11.
sprememba tožbe - prenos terjatve med pravdnim postopkom - statusno preoblikovanje
V obravnavanem primeru je tožeča stranka zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe, v skladu z relevančno teorijo prilagodila tožbeni zahtevek tako, da je zahtevala spolnitev v korist pridobitelja terjatve. S tem ni prišlo do subjektivne spremembe tožbe, saj sta pravdni stranki ostali nespremenjeni. Tudi pravdni tožbeni zahtevek je ostal nespremenjen, saj predstavlja njegova dopolnitev med postopkom le način izpolnitve obveznosti.
Tožnika sta kljub objektivni kumulaciji več nedenarnih tožbenih zahtevkov v tožbi označila le eno vrednost spornega predmeta, toženka pa kljub zakonski možnosti ni ugovarja nepravilni oznaki vrednosti spornega predmeta. Zato je vrednost vseh nedenarnih zahtevkov ostala nediferencirana.
gradbeno dovoljenje - odmik od medposestne meje – katastrski načrt geodetske uprave - javna listina
Predlagana gradnja je v skladu s PUP, saj je bilo v postopku ugotovljeno, da znaša odmik novozgrajenega objekta 4,40 m od parcelne meje tožnikov. Medposestna meja je razvidna iz kopije katastrskega načrta geodetske uprave, ki je javna listina in je sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
sprejem v državljanstvo - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – dokazi, predloženi po izdaji odločbe – zavrženje revizije
Odločba je po presoji Vrhovnega sodišča izdana tistega dne, ko je pristojni upravni organ v konkretni zadevi sprejel odločitev, torej določil vsebino odločbe (in ta datum načelno tudi navedel na odločbi), vendar pa s tem odločba še ne učinkuje, ker je treba njeno vsebino, ki se kaže v izreku odločbe, posredovati stranki
.
Ker gre v obravnavani zadevi za tožnikovo prošnjo za sprejem v državljanstvo RS na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu – ZDRS, pri tem pa je tožena stranka vezana na mnenje Vlade RS, ki je dne 4. 3. 2008 ugotovila, da za tožnika ne obstaja interes Republike Slovenije za sprejem v državljanstvo, izpostavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v obravnavani zadevi, saj tožena stranka zaradi negativnega mnenja Vlade RS tudi po predložitvi novih dokazov ne bi mogla odločiti drugače.
Glavna obveznost leasingojemalca je redno in pravočasno plačevanje leasingških obrokov. Če to obveznost prekrši, ima leasingodajalec pravico odstopiti od pogodbe, gre pa mu tudi odškodnina, ki ustreza njegovemu pozitivnemu pogodbenemu interesu. Pozitivni pogodbeni interes se poimenuje kot izpolnitveni interes: gre za premoženje, ki bi stranki pripadlo, če bi bila pogodba pravilno izpolnjena.