ZPP člen 97, 97/1. ZBPP-UPB1 člen 1, 30, 30/1, 30/2, 31, 31/1.
brezplačna pravna pomoč - odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči - pooblastilo za izvajanje pomoči
Ni namen ZBPP-UPB1 opredeljevati posebna pravila procesnega prava, ki bi veljala (le) za upravičence do brezplačne pravne pomoči.
Postopek postavitve odvetnika in odločba, ki jo je izdalo sodišče (prvi in drugi odstavek 30. člena in prvi odstavek 31. člena ZBPP-UPB1), sta izključevala možnost presoje, da odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči nadomešča pooblastilo stranke. Za pooblastilo iz prvega odstavka 97. člena ZPP je namreč značilno, da gre za procesno dejanje stranke, za obličen pravni posel, ki pooblaščenca upravičuje za zastopanje stranke v civilnem postopku.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2004861
ZP-1 člen 15, 59, 59/3, 155, 155/1-8, 155/2, 156, 156-1, 167, 167/2. ZDCOPMD člen 40. Uredba 561/2006/EGS člen 12 - 16.
bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - odločanje o pravnem sredstvu - zahteva za sodno varstvo - presoja navedb pritožbe - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - odgovornost odgovorne osebe - kontrolni pregled tahografa
V okviru 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1 se presoja le tiste očitke zahteve za varstvo zakonitosti, ki se nanašajo na odločilna dejstva, o katerih nista zavzela stališča niti prekrškovni organ niti sodišče.
Obsojenčevo korektno obnašanje med prestajanjem kazni in delo v zavodski kuhinji nista okoliščini, ki bi ju bilo mogoče upoštevati v okviru izredne omilitve kazni, pač pa se upoštevata pri presoji, ali naj se obsojenca pogojno odpusti.
Ker zahtevka temeljita na različnih (dejanskih in pravnih) podlagah in ker tudi sicer nista povezana tako, da bi eden predstavljal pravno logično izpeljavo drugega, je za presojo dovoljenosti revizije odločilna vrednost vsakega od njiju posebej.
blagovna znamka - kršitev pravice iz znamke v tranzitu blaga - tranzit ponaredkov - špediter - upoštevanje argumentacije iz odločb SES - pravni vir
Tranzit ponaredkov prek Republike Slovenije sam po sebi še ne zadošča za uveljavitev pravice iz znamke po 47. členu ZIL-1. Postopek tranzita bi moral nujno voditi do trženja blaga v Republiki Sloveniji oziroma bi morala prodaja ali ponudba blaga v postopku tranzita nujno obsegati dajanje tega blaga na slovenski trg.
Odločbe evropskih sodišč v zadevah pred slovenskimi sodišči, ki se presojajo po slovenskem pravu, niso zavezujoč pravni vir, vendar pa se njihova argumentacija zaradi svojega prepričevalnega učinka (če se prilega zakonski ureditvi) lahko uporabi kot argument, na katerega nacionalna sodišča oprejo svoje odločitve.
Ker tožeča stranka ni zatrjevala dejstev, ki bi utemeljevala družbenikovo pravico do izpodbijanja sklepov skupščine za primer, če na skupščini ni bil navzoč (prim. prvi odstavek 366. člena v zvezi s 456. členom ZGD), je pravilna presoja, da tožeča stranka ni aktivno legitimirana za zahtevek na razveljavitev sklepa skupščine I. d.o.o. o zmanjšanju osnovnega kapitala.
Pojem izstopa družbenika iz prvega odstavka 437. člena ZGD je odprt. Revizijsko sodišče zato ni našlo razlogov, ki bi v konkretnem primeru, v katerem je skupščina sprejela sklep o izstopu družbenika, izključevali uporabo prvega odstavka 437. člena ZGD in s tem pravilnost presoje o prenehanju poslovnega deleža drugega toženca.
Sodna taksa se šteje za plačano, ko sodišče na prehodni račun prejme nakazilo. Če sodišče ne prejme nakazila v roku 15 dni od dneva, ko je stranka prejela nalog, se šteje, da je stranka revizijo umaknila.
ZP-1 člen 22, 22/4. ZVCP-1 člen 23, 23-66, 235, 235/4. ZVCP-1E člen 4.
kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - voznik začetnik
Za voznika začetnika se šteje vsak voznik motornega vozila do dopolnjenega 21. leta starosti in vsak voznik motornega vozila 2 leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja, torej ne od katerekoli pridobitve vozniškega dovoljenja.
pritožba zoper sodbo – predpostavke za dovoljenost pritožbe
Zoper sodbo sodišča prve stopnje, s katero je v upravnem sporu zaradi denacionalizacije tožba kot neutemeljena zavrnjena, glede na določbo prvega odstavka 73. člena ZUS-1 pritožba ni dovoljena.
ZKP člen 372, 372-1. KZ člen 146. KZ-1 člen 7, 135.
kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - obstoj kaznivega dejanja - ogrožanje varnosti - časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona - grdo ravnanje
KZ-1 ne pozna več samostojnega kaznivega dejanja grdega ravnanja, je pa grdo ravnanje ena od izvršitvenih oblik (zakonskih znakov) kaznivega dejanja ogrožanja varnosti, za obstoj katerega mora biti poleg grdega ravnanja podan tudi napad na osebno varnost oškodovanca.
Če je tak napad konkretiziran (v konkretnem primeru z zamahom z motiko proti drugi osebi), gre za ravnanje, ki je objektivno zmožno vzbuditi občutek ogroženosti in le če pri oškodovancu izjemoma ne bi prišlo do občutka subjektivne ogroženosti, bi moralo sodišče po pravilu uporabe milejšega zakona obdolženca oprostiti obtožbe.
prisilna izterjava – izterjava sredstev, ki jih ima dolžnik na tujem računu – pooblastilo za razpolaganje s sredstvi na bančnem računu
Na podlagi 48. člena Zakona o davčnem postopku je s prisilno izterjavo davkov dovoljeno seči na vse dohodke, terjatve, denarna sredstva ter na drugo premoženje in premoženjske oziroma materialne pravice dolžnika, če niso s tem zakonom izvzete iz prisilne izterjave. V obravnavanem primeru je tako davčni organ posegel na tožnikova lastna sredstva, ki so se nahajala na računu druge tožnice.
odločba po 56. členu ZDavP – izterjava davčnega dolga od dolžnikovega dolžnika – ugovori zoper sklep o prisilni izterjavi – rubež terjatve dolžnika
Tožeča stranka (dolžnikov dolžnik) z ugovorom, da je svojo obveznost do dolžnika kompenzirala, še preden je od tožene stranke prejela sklep o prisilni izterjavi dolga iz terjatev zavezanca oziroma dolžnika, ne more uspeti, saj gre za ugovor, ki bi ga lahko uveljavljala zoper sklep o prisilni izterjavi z rubežem dolžnikove terjatve na podlagi 53. člena ZDavP, ne pa zoper odločbo iz 56. člena ZDavP.
Ker je že upravni organ prve stopnje ugodil predlogu stranke za odlog izvršbe do pravnomočnosti sklepa, ki ga izpodbija v tem upravnem sporu, stranka ne izkazuje pravnega interesa za izdajo zahtevane začasne odredbe, saj je že v upravnem postopku dosegla to, kar s predlogom za izdajo začasne odredbe zahteva od sodišča.
dohodnina – ugotavljanje davčne osnove – odločba o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti – pravnomočnost oziroma dokončnost odločbe
Med viri dohodnine je tudi dohodek iz dejavnosti; pravnomočnost oziroma dokončnost odločbe o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti ni pogoj za vštevanje dobička v odmerno osnovo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004857
ZKP člen 359, 359/1-1, 364, 364/4, 371, 371/1-11, 372, 372-1. KZ člen 208, 208/2, 208/3, 208/4.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - oblika krivde - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja
Če izrek sodbe ne vsebuje dejstev in okoliščin, iz katerih bi izhajala vrsta malomarnosti po 18. členu KZ, s katero naj bi obsojenka storila kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pri delu, ni pomanjkljiv v smislu 1. točke 372. člena ZKP.
ZKP člen 372, 372-1. ZKP-G člen 20. KZ (1951) člen 118, 118/2.
kršitev kazenskega zakona - odstoj kaznivega dejanja - sovražna propaganda - zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenec za vložitev - zakoniti zastopnik verske skupnosti
Obsojenčevih stališč in z njimi povezanih izjav glede takratnega delovanja političnih oblasti in stanja v državi, ki ne presegajo okvirov uresničevanja ustavne pravice svobode govora in združevanja, ni mogoče opredeliti kot širjenje „drugih ljudstvu in državi sovražnih idej“ in s tem kot kaznivo dejanje sovražne propagande po drugem odstavku 118. člena KZ-51.
ZKP člen 79, 79/1, 315, 317, 360. Sodni red člen 111, 115.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - zapisnik o glavni obravnavi - izvirnik in prepis - računalniški izpis - pravice obrambe - razglasitev sodbe
Kljub temu, da je sodišče računalniški izpis zapisnika o glavni obravnavi, ki ga je izročilo zagovorniku, zaključilo brez izreka sodbe, sodbo pa je nato pravilno razglasilo in vneslo v nadaljevanje zapisnika, je sicer kršilo prvi odstavek 315. člena ZKP, vendar pa ta kršitev ni vplivala na zakonitost izpodbijane sodbe.
odvzem in prodaja avtomobila - nezakonit vnos carinskega blaga – status carinskega blaga – razglasitev avtomobila za carinsko blago - pravnomočna odločba o statusu carinskega blaga
Razglasitev avtomobila za carinsko blago pomeni, da je bil nezakonito vnesen na carinsko območje Republike Slovenije v smislu prvega odstavka 43. člena CZ in da je zato carinska služba dolžna opraviti vse, da se to stanje uredi, če drugače ne, pa s prodajo avtomobila.