V primeru kumulacije tožbenih zahtevkov, ki imajo različno pravno ali dejansko podlago, se pravica do revizije presoja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP).
Tožnik je po ugotovitvah tožene stranke opravil del izpitov po študijskem programu, ki ne velja več. Ob taki ugotovitvi pa tudi po mnenju revizijskega sodišča ni podlage za zaključek, da je opravil študij po višješolskem programu Ekonomsko poslovne fakultete v Mariboru. Zato mu potrdila o diplomiranju ni mogoče izdati.
ZGO-1 člen 64. ZUP člen 43. ZUS-1 člen 25, 76. ZPP člen 154, 165.
pravni interes - stranka v postopku - gradbeništvo - vplivno območje - protihrupna zaščita
Dokaz o tem, da je vplivno območje prikazano napačno, je dolžna pristojnemu upravnemu organu predložiti oseba, ki to zatrjuje in s tem poskuša utemeljiti svoj pravni interes za vstop v postopek kot stranska udeleženka. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča pa je poročilo, ki ga je v tem primeru predložil tožnik, neustrezno, saj zajema tudi hrup, ki ni povezan z gradnjo oziroma rekonstrukcijo objektov, ki so predmet obravnavane gradnje, prav tako ni povezan z opravljanjem dejavnosti v oziroma na teh objektih po končani gradnji oziroma rekonstrukciji.
ZPP člen 367.a, 367.a/1, 367.c, 367.c/2. ZDen člen 72, 72/2.
dopustitev revizije – plačilo odmene zaradi nemožnosti uporabe denacionalizirane nepremičnine
Ker pogoji za dopustitev revizije iz določbe prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) niso podani, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).
ukrep gradbenega inšpektorja – gradnja v nasprotju z gradbenim dovoljenjem
Inšpekcijski ukrep je utemeljen na drugem odstavku 153. člena ZGO-1, kadar investitor v postavljenem roku ne zaprosi za spremembo gradbenega dovoljenja, kar mu je bilo naloženo zaradi gradnje v nasprotju z že izdanim gradbenim dovoljenjem. Sodišče ni pristojno podaljševati roka za pridobitev spremenjenega gradbenega dovoljenja, ker ta rok ni predmet izpodbijane odločbe in ne upravnega spora.
Revizija se dopusti v smeri preizkusa materialnopravne pravilnosti pravnomočne odločitve o obsegu pravičnih odškodnin za nepremoženjsko škodo tožnikov.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/2-2, 83/2-3. ZPP člen 367b, 367b/4.
dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme - zelo hude posledice
Zgraditev novega objekta na sosednji parceli, za katero sta tožnika pričakovala, da bo ostala nezazidljiva, sama po sebi ne pomeni zelo hudih posledic.
sprememba namembnosti stanovanjskega objekta – umik tožbe v času pritožbenega postopka – ustavitev postopka
Glede na umik tožbe pred pravnomočnostjo odločbe je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1 postopek ustavilo. Ker so tožniki z umikom tožbe zahtevo za pravno varstvo v obravnavani zadevi preklicali in tako umik tožbe ne bi mogel ustvariti učinkov pravnomočnosti sodbe sodišča prve stopnje, je bilo treba hkrati tudi razveljaviti sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bilo tožbi ugodeno.
CZ člen 170, 170/1-8, 173, 175a, 175a/1, 175a/2. ZUS-1 člen 85, 85/1, 86, 92, 107, 107/2. ZST člen 9, 9/1, 9/2, 28.
carinski prekršek – odvzem blaga – vrnitev blaga na prošnjo stranke – pogoji za vrnitev blaga – obvezno plačilo uvoznih dajatev – sodne takse – taksni zavezanec s sedežem v tujini – zastaranje sodnih taks
Kadar je zaradi storjenega carinskega prekrška predpisan odvzem blaga ali je z odločbo pravnomočno izrečen ukrep odvzema blaga, storilec prekrška ali lastnik blaga, ki želi, da se mu odvzeto blago vrne, ne more izbrati katerekoli dovoljene carinske rabe ali uporabe blaga, ampak mora vselej plačati vse dajatve, ki se plačujejo ob sprostitvi blaga v prost promet.
ZPP člen 105a. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/2, 5/2-1, 13, 13/1.
dopustitev revizije – plačilo takse za predlog za dopustitev revizije - predlog za oprostitev plačila takse
Ker tožnik v določenem roku ni plačal sodne takse za predlog za dopustitev revizije, odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, vložen po vložitvi predloga za dopustitev revizije, pa na izpolnitev taksne obveznosti za predlog ne more učinkovati, se šteje, da je predlog umaknjen.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUP člen 146, 146/2. ZDRS člen 13.
sprejem v državljanstvo - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – dejstva in dokazi predloženi po datumu izdaje odločbe
Revidentka kot pomembno pravno vprašanje izpostavlja uporabo in razlago določbe drugega odstavka 146. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP. Ker gre v obravnavani zadevi za tožničino prošnjo za sprejem v državljanstvo RS na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu – ZDRS, pri tem pa je tožena stranka vezana na mnenje Vlade RS, ki je ugotovila, da za tožnico ne obstaja interes Republike Slovenije za sprejem v državljanstvo, izpostavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v obravnavani zadevi, saj tožena stranka zaradi negativnega mnenja Vlade RS tudi po predložitvi novih dokazov ne bi mogla odločiti drugače.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – višja sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Okoliščina, da ena od strank izvršilnega postopka opravlja sodniško funkcijo na sodišču, ki je pristojno za odločitev o pritožbi druge stranke predstavlja utemeljen razlog za delegacijo.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizije - dopustitev revizije zoper sklep o razveljavitvi prvostopenjske sodbe
Sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje ni sklep, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Predlog za dopustitev revizije je zato Vrhovno sodišče zavrglo.
dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - nepopoln predlog za dopustitev revizije
Z uveljavljanjem med seboj izključujočih se razlogov za dopustitev revizije iz 1. alineje 367.a člena ZPP in iz drugega odstavka 367.a člena ZPP, predlagatelj predhodno formalnim zahtevam ni zadostil, kar narekuje oceno o nepopolnosti predloga za dopustitev revizije.
pravica do povrnitve škode - odškodninska odgovornost - disciplinsko prenehanje delovnega razmerja – zamuda pooblaščenca pri vložitvi tožbe – pravilnost disciplinskega ukrepa kot predhodno vprašanje
Sodišči prve in druge stopnje sta presojali utemeljenost tožničinega odškodninskega zahtevka; o pravilnosti tožnici izrečenega disciplinskega ukrepa sta odločali le kot o predhodnem vprašanju, za kar sta imeli pooblastilo v določbah prvega in drugega odstavka 13. člena ZPP.
Ker zahtevka temeljita na različnih (dejanskih in pravnih) podlagah in ker tudi sicer nista povezana tako, da bi eden predstavljal pravno logično izpeljavo drugega, je za presojo dovoljenosti revizije odločilna vrednost vsakega od njiju posebej.
blagovna znamka - kršitev pravice iz znamke v tranzitu blaga - tranzit ponaredkov - špediter - upoštevanje argumentacije iz odločb SES - pravni vir
Tranzit ponaredkov prek Republike Slovenije sam po sebi še ne zadošča za uveljavitev pravice iz znamke po 47. členu ZIL-1. Postopek tranzita bi moral nujno voditi do trženja blaga v Republiki Sloveniji oziroma bi morala prodaja ali ponudba blaga v postopku tranzita nujno obsegati dajanje tega blaga na slovenski trg.
Odločbe evropskih sodišč v zadevah pred slovenskimi sodišči, ki se presojajo po slovenskem pravu, niso zavezujoč pravni vir, vendar pa se njihova argumentacija zaradi svojega prepričevalnega učinka (če se prilega zakonski ureditvi) lahko uporabi kot argument, na katerega nacionalna sodišča oprejo svoje odločitve.
Ker tožeča stranka ni zatrjevala dejstev, ki bi utemeljevala družbenikovo pravico do izpodbijanja sklepov skupščine za primer, če na skupščini ni bil navzoč (prim. prvi odstavek 366. člena v zvezi s 456. členom ZGD), je pravilna presoja, da tožeča stranka ni aktivno legitimirana za zahtevek na razveljavitev sklepa skupščine I. d.o.o. o zmanjšanju osnovnega kapitala.
Pojem izstopa družbenika iz prvega odstavka 437. člena ZGD je odprt. Revizijsko sodišče zato ni našlo razlogov, ki bi v konkretnem primeru, v katerem je skupščina sprejela sklep o izstopu družbenika, izključevali uporabo prvega odstavka 437. člena ZGD in s tem pravilnost presoje o prenehanju poslovnega deleža drugega toženca.
Ker ZPP v 476. členu ne opredeljuje vsebine arbitražne odločbe, ki sme biti (le) v okviru razlogov iz 477. člena ZPP predmet preizkusa pred rednimi sodišči, lahko iz prvega odstavka 475. člena ZPP izpeljemo pravilo, da je predmet takšnega omejenega sodnega preizkusa vsaka arbitražna odločba, ki je po učinkih izenačena s pravnomočno sodbo.